Join the new world

Pozdravljeni bralci!

Pa sem spet z vami. V zadnjem članku sem obljubil, da bom spet pričel pisati, ko končam z maturo. Uganite kaj sem končal? Skratka, kot da to ne bi bilo dovolj, se vse skupaj še perfektno ujema z literarnim tekmovanjem, ki so ga razpisali naši veliki pisci. Skoraj bi že uporabil narekovaj za »veliki«, pa sem se raje hitro premislil. Torej, s čim vam bom danes vzel nekaj minut? Nadaljeval bom »romantično« zgodbo z Niko.

Torej, kje začeti? Novo poglavje? Pa dajmo..

Z Niko sva sedaj par že ufff.. kar precej časa. Skupaj so se nama dogajale razne zabavne in po drugi strani tudi nezabavne stvari. Eden izmed lepših spominov, bi lahko bil najin prvi skupni izlet izven Kranja.

Neke prijetne sončne, vendar ne prevroče sobote, je Nika nenapovedano prišla do mene (skozi čas sem ugotovil, da to izjemno rada počenja). Nepripravljen na najine skupne dogodivščine sem jo namesto pred televizorjem pričakal na ležalniku zunaj pod jabolkom. To je bilo okoli 2 ure popoldan, ko sem si po obilnem kosilu (oče je kuhar) odločil, da je čas za krajši počitek. Ni bilo po mojem mnenju 10 minut, ko sem že bil nekje za 9 gorami in 9 vodami, nakar me je zbudil nek topel občutek na obrazu. Odprem oči in poglej jo Niko, ravno umikajočo se od mojega obraza. Bil sem deležen »spečega« poljuba, vsaj jaz si rad to dopovedujem.
Torej, ka bi počela? Ležalnik je premajhen za 2, dveh pa tudi nimamo doma, tako da ja.. Ni minilo nekej velik časa, ko je predlagala, da bi odšla na eno kratko pustolovščino. »Kam?« je bil moj hiter odgovor. Nika se je prikupno skremžila in po premisleku dejala: »Pejd, greva na Bled na kremšnite in kavico.« Moram priznati, da niti ni bila slaba ideja, razen tega, da kremšnit enostavno ne prenesem (tak pač sem, čuden..). Nisem ji takoj omenil, da kremšnite raje ne bi, ker bi bila že od samega začetka »pustolovščine« slabše volje.

Sledila je prošnja tastarih dveh, če naju zapeljejo na avtobusno postajo, kjer bi se »vkrcala« na avtobus in odpeljala proti jezercu. Tastar je gledal trening formule, zato naju še niti pogledal ni dobro. Prav nasprotno, pa je bila mati vsa zdolgočasena, ker je morala »nujno« gledati ta trening, prav navdušena, da naju lahko nekam pelje, pa čeprav samo do Kranja.

Na poti iz Kranja na Bled, se je Nika kar prijetno razkomotila. Vlegla se je na svoj stol in čez moj stol, tako da je njena glava pokrivala moj prsni koš. Do neke mere je bilo romantično, če vprašate mene. Ker pot ni dolga, sva bila na Bledu že v pičlih 20-25 minutah. Po prihodu, sva se nekaj časa obotavljala z vprašanjem, kaj pa zdaj? Greva mogoče najprej na sprehod in šele nato na kavo (in bljak kremšnito) ali obratno? Odločitev je padla, da se bova odločila z metom kovanca. Če pade na cifro greva najprej na sprehod, če pa pade na grb, pa se odpraviva najprej na kavo. Iz žepa sem potegnil kovanec in ga zasukal. Kovanec je padel na cifro, kljub temu da mi ga ni uspelo ujeti.

Pa sva šla. Z roko v roki sva se odpravila okoli jezera, pa čeprav sva skoraj obupala že pri veslaškem centru. Tam sva se zleknila na pomol (tipična poza, jaz sem sedel, ona pa je imela glavo v mojem naročju). Opazovala sva nebo, račke, labode in nasmejane majhne otroke, ki so veselo skakali v vodo in se smejali. Ko bi le vedeli, kaj vse jih še čaka v življenju. Zanimivo je bilo tudi opazovanje ljudi, ki so sedeli na klopcah in pomolu, ter brali knjige. Tega v Sloveniji ne vidiš prav pogosto, bolj popularno je to v tujuni. Midva pa sva le ležala in se pogovarjala, ter smejala (tudi v njen smeh se bom enkrat "potopil").

Po kakšni urci in pol, sva se odpravila naprej okoli jezera, dokler nisva prišlja nazaj v mesto. Ker nihče od naju že dolgo časa ni bil na Bledu in posledično nisva vedela, kje so kakšni dobri kafiči, sva mimoidoče malo spraševala za nasvet. Predlagali so nama objezerske kafiče, predvsem Vilo Prešeren, če se spomnim pravilno? Po krajšem raziskovanju, sva jo naposled le našla in moram priznati, da je kar prijeten kafič. Naročil sem nama ledeno kavo (dan je bil kar lep in sončen in nekaj podobnega je kar pasalo) in eno kremšnito. Takoj ko se je natakar malo oddaljil, me je Nika malce čudno pogledala in vprašala, zakaj samo 1 kremšnita? Šit, pa smo tam.. »Ammm.. ob kremšnitah mi hitro postane slabo, meni se zdijo kot najslabša sladica, ki je bila kadarkoli izumljena iz človešče plati.« »Aha« se je glasil njen odgovor in vprašljive učke, so kmalu zamenjale učke veselja. Dejala je: »pa saj je vseeno, bo pa toliko več zame.« Kdo bi si mislil, da bi čas v kafiču tako hitro minil. Vse skupaj sva bila na Bledu že dobrih 5 ur in čas se je že bližal najinemu odhodu.
Se nadaljuje..

V detajle kot so poljubi in objemi se ne bom spuščal, kot prvo bi se komu zdelo čudo to brati, kot drugo pa bi lahko bil »zgrožen« lai kaj podobnega.

Tako, to je moj prvi izmed dveh člankov, ki se bo potegoval na literarnem tekmovanju. Upam da sem vas do neke mere prepričal, če pa ne, pa upam da ste uživali ob branju. 🙂

Top pesem, poslušana med pisanjem tega članka je: ubistvu je album Random Access Memories od Daft Punkaž

Foxyca ki vas bo (vsaj upam da) po dolgem času razveselila pa je nadobudna pevka Kylie Minogue 🙂



Tukaj pa objavljam razpored vseh prejšnjih (za nekatere) zamujenih epizod.

Epizoda 1
Epizoda 2
Epizoda 3
Epizoda 4
Epizoda 5
Epizoda 6
Njen izgled

If you do not understand this article, it's a romantic story of me and a girl. If you'd like to read it, just copy this article and translate it into google translate under the language: SLOVENIAN