Join the new world

Vse skupaj se je »začelo« neke deževne spomladanske srede, ko sem imel ravno prosto uro za malico. Šel sem v bližnji kafič na eno toplo kavo, da te mal pogreje, sej veste kako je s tem. Bil sem tam naslonjen v tisti udoben naslanjač, srkajoč svojo kavo z mlekom (katero naravnost obožujem) in v odprtem pogovoru z prijatelji, ko sem z kotičkom očesa opazil da je nekdo vstopil v kafič. Takoj sem preusmeril svojo pozornost iz debate na to osebo. Ko je oseba vstopila in zložila svoj dežnik, je nadaljevala svojo pot do mize in naslanjača, ki je bil »direkt« nasproti mene. Oseba se je usedla in šele takrat sem opazil, da se pod tisto jakno in kapo skriva punca. Ni bilo dve minuti, ko je pri njej že stal kelnar in od nje pričakoval naročilo. Punca si je vzela čas in si snela odvečne kose obleke (jakno in kapo), ter nekaj naročila. Nisem ravno najboljši bralec iz ustnic, ampak mislim da je naročila belo kavo, še enkrat poudarjam, nisem siguren. Torej, ko si je kelnar zapisal tisto 1 stvar, je odšel in punca je dobila neoviran pogled name. Njene modre oči so se »zazrle« v moje in takrat je nekaj v meni preskočilo. Nekaj me je pogrelo in to ni bila kava, ki sem jo srkal istočasno. Nekaj tujega, nekaj nepoznanega. Punca je kmalu umaknila svoj pogled (z nasmeškom na obrazu) in se poglobila v knjigo, katero je nosila v svoji levi roki (od prihoda do umaknitve pogleda je sploh nisem opazil). Nekaj časa sem še opazoval to »čudo sveta« in jo analiziral (rad analiziram stvari in rad tudi dela razne scenarije za najrazličnejše situacije), nato pa sem se vrnil v pogovor s prijatelji. O čem je tekla beseda se nespomnim ravno dobro, mislim pa da je bilo nekaj o moderni glasbi. To je bil prvi in začetni dan te nove »dogodivščine« v mojem poglavju. Med samim pogovorom sem punco še nekajkrat ošinil s pogledom, vendar mi ves ta čas ni vrnila pogleda. Proti koncu našega odmora, ko smo se vsi pripravljali na odhod, sem se javil da bom plačal in naj kar gredo proti šoli. Sicer sem imel super izgovor (za samega sebe), zakaj sem hotel plačati. Pobral sem denar in se odpravil k pultu, da plačam naš »koffee« račun. Med tem ko sem čakal kelnarja, da pride in poravna naš dolg, sem se obrnil in spet pogledal prikupno punco. Videl sem jo kako je hitro umaknila svoj pogled nazaj na knjigo, prej pa je gledala v mojo smer (med nama so bili le prazni stoli oziroma naslanjači). Nasmehnil sem se kelnarju ki je med tem časom prišel plačal naš dolg. Po hitrem zbiranju poguma, sem se nato odpravil čez sobo k tej deklini. Približal sem se njenemu naslanjaču in obmrznil, ker sem se spomnil, da neznam ravno dobro ogovarjat punc, katere prvič vidim oziroma spoznam (pač neznam začeti pogovora). Nežno sem se je dotaknil po ramenu in se ji predstavil, ter vprašal katero knjigo bere (ves ta čas me ni prekinila). Odgovorila je da bere neko romantično/ljubezensko knjigo, katere naslov sem že zdavnaj pozabil. Hitro sem si ji opravičil, češ da sem predvideval da bere neko drugo knjigo, katero sem nedolgo nazaj bral tudi jaz (po eni strani je to resnica). Zažele sem ji lep dan (padal je dež) in se odpravil k izhodu, nakar sem še enkrat zaslišal tisti nežen glasek. »Nika sem« je rekla. Z nasmoškom na ustih sem se obrnil in odšel nazaj do nje. »Si kaj rekla? Sem jo naivno vprašal. »Nika sem, oprosti ker se nisem prej predstavila«. Navzven sem ji govoril, da se nima kaj opravičevati, navznoter pa sem skakal od veselja. Vprašala je, če se ji pridružim, vendar sem povabilo (z vso žalostnjo sem jo premogel) odklonil, češ da se mi mudi na pouk (kar je tudi res), ampak da bi bil vesel če se kdaj drugič dobiva na kavi. Nika je pritrdila z nasmeškom na ustih in iz svoje torbice potegnila list papirja in pisalo. Hitro je nekaj napisala, ter porinila v moj žep, ter rekla: »Zdaj pa hitro pojdi, da ne dobiš še kakšne kazni« in se mi nasmehnila v slovo. Med potjo do šole, sem segel z roko v žep in ven potegnil listek z njeno številko in »smajli fejsom«... Tako se je vse skupaj začelo.. Se nadaljuje..

Ker se mi danes pač ni ljubilo pisati nič v zvezi z eRepublikom, sem vam napisal nadaljevanje zgodbe.
Top pesem, poslušana med pisanjem tega članka je: Here Comes The Sun izvajalca The Beatles

Današnja foxyca pa je Rachel McAdams 🙂