Dan po tem in Več..

Day 1,850, 11:39 • Published in Slovenia Slovenia • by Ta likozarjev

Spomini na prejšnji večer so bili v mojem srcu še kar zelo živi. Zadnje dejanje se mi je vrtelo pred očmi kar precejšen del dneva, kar ni bilo pretirano dobro (mislim, užival sem v edinstvenem podoživljanju, vendar sem vedel, da če nebom nehal razmišljati o tem, se mi slabo piše na prihajajočem testu iz matematike in se mi potlej dejansko tudi je). Poleg tega, da sem premišljeval o njenem zadnjem nepredvidljivem dejanju, sem premišljeval tudi, kaj to sedaj pomeni. Nekako sem razvozlal, da to pomeni, da sem ji všeč na nek način, vendar na kakšen način? Sodeč po njenem zardevanju, sem smatral, da gre tu za več kot le prijateljske vezi (in še kako prav sem imel). Pozneje v poznem popoldanskem času, sem se odločil, da jo zvrcnem in poizkušam ugotoviti, kje sem in kaj se dogaja. Na zaslonu pritisnem Call in že zvoni... Ni bilo 5 sekund, ko se je na drugi strani že oglasil nebeško nežen ženski glas: »prosim?« Nahitro sem še enkrat povedal svoje ime (iz same vljudnosti in zaradi babične vzgoje, Babi hvala!) in nato začel z zahvalo za prejšnji večer. Glas se mi je razumljivo tresel, tresoč pa je bil tudi njen, vsaj tako se je slišalo. O čem je tekla najina beseda, poleg dogodkov prejšnjega dneva, vam ne bom zaupal. Ker pred tem nisem imel nikakeršnjih izkušenj z razmerji na tak in drugačen način, sem večino dneva preživel v tuhtanju. Premišljeval sem o vsem možnem, delal razne scenarije in tako naprej.. Ampak ena stvar mi je bila pa jasna bolj kot vse ostalo. Bil sem zaljubljen. O tem ni bilo več dvoma. Punca je bila luštna in imela je všečno osebnost, tako kot jo pri punci rabiš. Kaj pa je ona čutila do mene pa tedaj še nisem vedel. Vedel sem, da sem ji všeč bolj kot prijatelj, vendar pa nisem vedle, če je tudi pri njej šlo za zaljubljenost oziroma ljubezen. To bo to za ta dan, več ali manj sem premišljeval, kje sem, kaj se dogaja, ter če je vse to normalno (vem, naivna vprašanja, ampak kaj čem..). V enem od sledečih dnevov, sem jo ponovno povabil ven na zmenek, tokrat sva šla v kranjski bar, kjer delajo najboljše vroče čokolade v mestu. Ker nisem hotel ponoviti napake, da bi me Nika čakala, sem odšel na avtobusno postajo že 15 minut prej (zihr je zihr, kaj češ). Ob polni uri, je avtobus pripeljal, kakor mu naroča vozni red. Vozniku sem podal karto in se usedel na sedež. Minilo je 5 minut vožnje, o kateri se danes ne spomnim niti 1 stvari, ne to kaj sem razmišljal, ne to kaj sem gledal, ne to kaj se je dogajalo na avtobusu, nič na splošno. Po teh petih minutah vožnje sem izstopil in nadaljeval peš do »mesta najinega srečanja«. Zopet sem zajebal sceno, ker me je Nika že čakala (babi oprosti, ker sem te izneveril). Če še ne veste, punc se ne pusti čakati. NIKOLI! Vendar je kakor prejšnjič Nika gledala kot zanalašč v tla in ni spremljala dogajanja okolice. Inovativen kot sem, sem nekemu starejšemu gospodu, ki je šel rano mimo mene velel, naj škatlo Milka čokoladic (unih s srčki) podari tisti mladi punci, ki tam čaka. Gospod je z nasmeškom vzel škatlo in me vprašal, če mora storiti še kaj. Po hitrem premisleku sem mu rekel, da naj počaka, dokler se ne namestim neslišno za njo, ter naj ji nato reče, da ji darilo podarja mlad mladenič. In ko bo vprašala, kje je ta gospodič, naj s prstom pokaže name (ki naj bi čakal zadaj). Kako je vse skupaj potekalo? Odlično, načrt je uspel in ko je starejši gospod pokazal name in ko se je Nika obrnila, me je zopet pozdravil njen nasmešek. Kar je sledilo me je presenetilo na najbolj pozitiven možen način. Z nasmeškom na obrazu, me je objela in se mi ve lahkem hihitanju zahvalila za škatlico dobrot. Ker objema nisem pričakoval, sem tam stal kot kak butelj, ki mu »dol visi« za vse kar se dogaja. Nika mi za protiobjem, katerega nisem izvedel, ni zamerila. Prijela me je za roko in z roko v roki sva se sprehodila do centra mesta, kjer se je ta oziroma se še ta bar nahaja. V prijetnem ambientu sva preživela najin drugi tako imenovan »zmenek«. Na mestu slovesa, sva spet stala brez besed. Jaz osebno sem upal, da bom dobil še en poljub na lice, vendar kar sem dobil je bilo veliko bolje. Preden je šla, me je opozorila s prstom, da imam packo na zgornjem delu zadrge. Naivno sem pogledal dol, da »napako« odpravim, ko mi je njen prst dvignil brado nazaj gor, kjer me je pričakal »poln« poljub. Nevem, kaj mi je bilo, ampak instinktno sem je objel okoli pasu in ji poljub vrnil (tisti ki ste to sprobaval, veste kaj pomeni vračanje poljuba). V tem »zaklenjenem« položaju sva ostala nadaljnih 10 sekund, dokler ni njena mati z zvočnim opozorilom (hupa) opozorila, naj dejanje prekiniva. Sramotno sem pogledal v smer hrupa in videl njeno mamo, kako se nama nasmiha. »Z njo zgleda ne bom imel problemov« sem si takrat zamislil, nakar me je Nika še enktrat poljubila, preden se je vsedla v avto in odpeljala stran. Moji možgani so premlevali zadnjo minuto bolj kot bi jo morali. Njeno dejanje mi je bilo všeč in takrat sem se zavedal, da hočem več takih trenutkov... Se nadaljuje..

To je vse, upam da čimveč votate, komentirate, shoutate in podobno... Če pa niste ujeli prejšnjega dela, ga lahko najdete tukaj.
Top pesem, poslušana med pisanjem tega članka je: Something Good Can Work od skupine Two Door Cinema Club

Lisička ki vas bo razveseljila danes pa je prikupna mlada Naomi Watts 🙂


Spisal Ta likozarjev