Join the new world

Po prvem obširnem članku o tem kako uspeÅ¡no voditi podjetje so prišle v eRepublik tudi dobrodošle spremembe v obliki nekaterih uporabnih orodij za podjetnike.
Sedaj ko ima podjetnik na voljo podatke o produktivnosti vsakega zaposlenega posebej je veliko lažje izračunati t.i. lastno ceno, ki je sicer ena od osnovnih ekonomskih pojmov v proizvodnji.
Pri kopičenju zalog v nekaterih panogah v eSlovenskem gospodarstvu in ob dejstvu, da kar nekaj podjetij ne izkorišča svojih že obstoječih izvoznih licenc, kjer bi lahko še bolj učinkovito prodajali svoje proizvode, pa sem se odločil da se v tem članku še dodatno posvetim tudi izvozu, ki se tudi sicer močno navezuje na lastno ceno.


1. Lastna cena proizvoda

Lastna cena proizvoda je cena po kateri podjetje še lahko prodaja svoje proizvode, brez da bi z tem pridelalo izgubo.
V eRepubliku je zadeva zelo poenostavljena in sestoji enostavno iz stroškov dela in surovin.

Da bo lažje razumljivo bom razlagal na primeru Q2 podjetja z darili, z imenom XY, ki ima 10 zaposlenih.

Najprej seštejte produktivnost vseh zaposlenih v vašem podjetju (za natančnejše rezultate lahko seštejete tudi produktivnost vseh zaposlenih v celem tednu), ta seštevek delite z številom produkcijskih enot, ki jih potrebujete da dokončate en proizvod (hrana = 1 prod. enota, darila = 2, orožje = 5, moving ticket = 10, hiša = 200), tako da dobite natančno število proizvodov, ki so jih v enem dnevu proizvedli vaši delavci.

primer: Q2 darila XY ima 10 zaposlenih, (da bo lažje računati) vsi proizvedejo po 6 prod. enot. dnevno.
Skupaj proizvedejo 60 prod. enot dnevno, kar znese 30 daril (60 : 2 = 30 -> darila potrebujejo 2 prod. enoti)


Na drugi strani seštejte vse plače, ki ste jih v tem dnevu (oziroma v obdobju, ki ste ga vzeli za izračun) izplačali delavcem. S tem ste izračunali skupne stroške dela.

primer: Q2 darila XY vsakega od 10 zaposlenih plačuje po 8 SIT, torej znašajo stroški dela za podjetje XY 80 SIT


Da pa bi izračunali vse stroške vašega podjetja, morate izračunati še skupne stroške surovin.
Vzemite ceno po kateri ste nakupili surovine (če ni možno natančno lahko tudi samo okvirno, ampak ne iti v ekstremna zaokroževanja; seveda upoštevajte tudi da vam Q5 diamant prinese 5 enot surovine, Q4 -> 4... Q2 ->2...) in jo pomnožite z dnevnim številom proizvodov ki so jih izdelali vaši zaposleni, potem pa to vsoto pomnožite še z količino surovin, ki jih porabi vaše podjetje za en izdelek (št. produkcijskih enot, pomnoženo z kvaliteto vašega podjetja). Tako dobite celotne dnevne stroške surovin.

primer: Q2 darila XY so proizvedla 30 daril, za vsako darilo porabijo 2 prod. enoti (=lastnost daril), za vsako prod. enoto pa 2 enoti surovin (diamantov), ker je podjetje nadgrajeno na Q2 kvaliteto
torej -> 30 Q2 daril * 2 (prod. enoti) * 2 (Q2 kvaliteta) = 120 enot diamantov dnevno

Darila XY kupuje diamante po ceni 0.5 SIT na enoto surovine (Q5 = 2.5 sit), torej za diamante dnevno porabi 60 SIT (120 enot diamantov X 0.5 SIT, oziroma 24 Q5 diamantov (je enako 120 enot surovine) po ceni 2.5 SIT)


Ko izračunate produktivnost vseh vaših zaposlenih, stroške dela in stroške surovin na dnevni ravni lahko izračunate lastno ceno.
Ta je enaka seštevku stroškov dela in surovin deljeno z številom proizvodov

primer: Darila XY za plače porabijo 80 SIT, za surovine 60 SIT, pri tem pa izdelajo 30 enot Q2 daril
Lastna Cena = 80 SIT + 60 SIT / 30 = 4.667 SIT (seveda cena, po kateri postavit podjetje XY proizvode na trg, brez davkov)

1.1 Surovinska podjetja
Za surovinska podjetja je izračun veliko enostavnejši, saj potrebujete le maso izplačanih plač deljeno z skupno produktivnostjo vseh zaposlenih v podjetju.



Tako ste dobili ceno, ki je ločnica med izgubo in dobičkom, hkrati pa boste glede na pribitek, ki ga boste postavili na to ceno tudi lažje ocenili dobiček.

Priporočam uporabo Excela in upam da se bo kdo spravil to računati, ker to spada pod osnove uspešnega vodenja podjetja in da bo "ta nekdo" vsaj vedel "kje njegovo podjetje stoji", hkrati pa je lahko tudi v pomoč pri odločanju o potencialni kakovostni nadgradnji podjetja.


2. Izvoz

Mnogo podjetij ima pri izvozu napačno filozofijo, ker smatrajo da se jim splača prodajati proizvode samo tam, kjer dosežejo najvišjo ceno ali pa celo da se jim splača prodajati samo v Sloveniji.
V resnici ni smisel vsega samo da prodate proizvode po najvišji ceni, po katerih se kakšen proda, ampak da dnevno prodate vse proizvode, ki jih v tistem dnevu proizvedete. V Nasprotnem primeru boste kopičili zaloge, kar pomeni da boste morali pomagati podjetju z finančnimi injekcijami zaradi povečevanja zalog ali pa zaradi pomanjkanja sredstev celo odpustiti zaposlene (kar se zna kasneje izkazati za zelo nehvaležen ukrep)

Torej, dokler ne prodate vseh proizvodov se vam splača vzeti v obzir vašo "lastno ceno".
Na trgih, kjer imate izvozno licenco izračunajte ceno v SIT (ali pa v goldu) po kateri v tistem trenutku ponujajo proizvode vaši konkurentje. Večja je razlika (po obračunu izvoznega davka + VAT), bolj se vam splača izvažati na ta trg. Tudi če na tujem trgu dosežete manjši pribitek na lastno ceno (maržo), kot na Slovenskem trgu, kljub temu da bi tam še vedno prodajali z dobičkom, se vam še vedno tudi tam splača izvažati proizvode, za razliko od splošnega prepričanja. Še posebej pa se vam splača proizvode izvažati če zaradi konkurence v Sloveniji ne uspete prodati dovolj proizvodov, da bi lahko zagotavljali redne plače delavcem in potrebne zaloge surovin.

Pričakovanje, da bi vse proizvode brez problema prodali v Sloveniji je nerealno, tako da bodo preživela tista podjetja, ki si bodo najpametneje izbrale svoje izvozne licence.

Glede izbire izvoznih licenc ni klasičnega uspešnega recepta, pomaga pa računanje, primerjanje cen in opazovanje trga na dolgi rok. V obzir lahko vzamete tudi število prebivalcev, saj če v državi z veliko prebivalci postavite najnižjo ceno na trgu, lahko zelo hitro in učinkovito prodate vse "prevelike zaloge", medtem ko pa se v državi z manjšim številom prebivalcev praviloma srečujete z manjšo konkurenco in tako lahko iztržite večji dobiček (seveda ob manj dnevno prodanih proizvodih).


Lep Pozdrav

Janez Grozni