Join the new world

Končno mi je uspelo najti čas da napišem 2. del povesti. No časa sem imel še preveč, žal pa sem bolj lene narave. Članek je nadaljevanje mojega prvega spisa. Kogar zanima, naj si prebere. Tokrat brez uvodnega nakladanja, posvetimo se kar naši zgodovini.



Nekaj dejstev o V1, za lažje razumevanje teksta:
-tisti, ki veste kako je bilo, lahko preskočite ta del.
-Kruh se ni uporabljal za dvigovanje wellnesa. Potreboval si samo eno štruco na da, ki je bila avtomatsko porabljena ob prehodu v nov dan.
-Wellnes smo dvigovali z gifti.
-Pomembnejše regije so imele q5 bolnice, ki so povrnile 50 wellnesa na dan. Nujno je bilo živeti v takih regijah (Prekmurje, Lower Carniola), saj življenje/igranje v regijah brez bolnic sploh ni bilo mogoče.
-Prebivalstvo je bilo iz tega razloga torej skoncentrirano v določenih regijah, kjer so se ponavadi tudi odvijale velike bitke in odločale vojne.
-Za bojevanje smo potrebovali samo orožje, saj je bolnica omogočala 5 dnevnih bojev zastonj.
-Bojni modul je bil drugačen. Posamezna bitka je potekala 24 ur. Imeli smo »zid«, ki so ga napadalci z povzročeno škodo »rušili«, napadalci pa »zidali«. Višina zidu ob začetku bitke je bila odvisna od števila prebivalcev regije+kvalitete obrambnega sistema(q5). Napadalci so morali za zmago po 24 urah zid spraviti na 0, branilci pa ga obdržati na začetni višini, oziroma višje.
-Natural enemy pravilo ni obstajalo. Posledično vojne ni bilo mogoče napovedati zastonj. Sama napoved vojne+ob tem še cena napada na posamezno regijo je bila ogromna. Vedno se je 3x premislilo, preden se je spustilo v kakšno akcijo.
-Lahko se je napadlo več kot samo 1 regijo hkrati
-Predsedniki so se lahko povlekli iz bitke. Iniciativa je pomenila vse, zaradi tega so morali biti predsedniki v času vojn vselej prisotni.
-Pogosto se je zgodilo, da se je usoda vojn pa tudi držav samih odločala v samo 1. bitki. Ni bilo pomembno koliko regij poseduješ, ampak katere.
-Resoursi so bili drugačni, kot danes. Obstajale je 5 vrst (iron, grain, diamond, wood in oil) najpomembnejša je bila iron.
-Posamezne regije so imele low, medium ali high resourse. Razlika med low in medium je bila zanemarljiva, medtem ko je posedovanje high regije, kateregakoli izmed 5 resoursov dalo državi velik gospodarski zagon.
-Okoli takih regij, so se potem bile epske bitke. Še posebej za high iron regije, npr: Lion King, Hello Kitty, NoB, pa tudi high grain regije: SHH in Slavonijo
-Zdaj pa k štoriji 🙂

Pesmica za začetek!

Februar 2010 torej….IV. svetovna vojna na e-svetu vihra že 3. mesec zapovrstjo. To so temni časi za Phoenix. Kamorkoli se obrneš, se zdi da je Eden močnejši. Potem, ko so bile z mape e-sveta pobrisane Bolgarija, Nemčija in Slovenija je zdaj na vrsti Francija. Upper Normandy, zadnja francoska regija pade ne 810. dan novega sveta. Kot da to Edenu ne bi bilo dovolj, že poteka napad na Veliko Britanijo s kar 4 strani. (Kanada, Švedska, Norveška in ZDA). Vojna dobi epilog v bitki za London (818. dan), poslednjo britansko regijo, ki jo napadejo ZDA. Vsi skupaj smo bili v pričakovanju epske bitke, vendar bi lahko rekli, da se je tresla gora, rodila se je miš. Do bitke je sicer prišlo, vendar po silovitem nočnem tankanju z strani Američanov, preostalih Edenovih čet ni bilo na spregled in bitka se je zaključila z dobrima 2.5 miljonoma storjene škode v plusu. Potem, ko je Eden spredvidel, da bitke za Britanijo ne more dobiti, je bil podpisan tako imenovani white peace (820. dan). Države Edena so se umaknile iz zasedenih britanskih regij, Angleži pa so v zameno z njimi podpisale premirje. Potem, ko je novica o premirju prišla v javnost, je sledil izbruh ogorčenja na obeh straneh. Članice Phoenixa so se počutile izdane, saj bi Britanci, ki so imeli aktivirane MPP-je proti Špancem in Poljakom lahko odigrali ključno vlogo pri osvobajanju Nemčije in Francije. Z podpisom premirja pa so te MPP-je seveda izgubili. Na drugi strani so bili razlogi povsem drugačni. ZDA so namreč Poljsko ter Španijo obsojale, da se v bitki za London sploh nista borile, saj naj ne bi želeli vstopa Američanov v njuno »interesno cono«. Bitka za London je pomenila prvo razpoko v krhanju odnosov na relaciji Eden-ZDA, kar je kasneje pripeljalo do izstopa Američanov iz zavezništva. V tem obdobju sta Poljska ter Španija posedovali kar 24, oziroma 29 regij. Februar je tudi čas Hrvaških operacij z imenom highway to hell, s katerimi so se poskušali prebiti iz kletke, vendar o tem več kasneje….


Mapa Evrope, 8.2. 2010, 811. dan novega sveta

Evropa je bila, kot vedno, središče dogajanja a srditi boji so potekali tudi drugje. V Južni Ameriki so se bile bitke za North of Brazil, takrat high iron regijo. Peru (beri Poljska), je večkrat poskusil z napadom na to regijo, ter jo na 813 dan tudi uspel zavzeti, vendar jo je Brazilija osvojila nazaj že naslednji dan. Na 813. dan pride tudi do bojev v Aziji, kjer Rusi napadejo Kitajce v regijah Xinjiang in Liaoning. Vzrok napada je seveda zavzetje Liaoninga, high iron regije, ki je »rezervirana« za Srbijo. Srbija je medtem na poti skozi Azijo, ter do Liaoninga, ki jim ga po vnaprejšnjem dogovoru prepustijo Rusi, dospe na 818. dan. Omeniti je vredno še pogoste RW-je v regiji Hello Kitty. Prav tako high iron regija pod Madžarsko okupacijo. Hello kitty je bil takrat kronski dragulj Phoenixa, ki se ga je branilo za vsako ceno, Madžari pa 1. sila e-sveta.


Mapa Azije, 16.2.2010, 819. dan novega sveta

Za anale naj bo povedano da 1. februar 2010 štejemo kot 803. dan erepublika. Slovenci smo na februarskih predsedniških volitvah vodstvo naše države zaupali v roke Howly-ju aka Ice Kill-i, ki nas je tako dobro vodil v nemirnih januarskih dneh. Howly je bil tokrat sploh prvič izvoljen z strani ljudstva, v januarju je predsedniški stolček namreč zasedel šele potem, ko so kongresniki odstavili Iron Maiden – Rusty Swords-a. Volitev se je udeležilo kar 1180 državljanov, torej približno polovica več, kot na zadnjih, decembrskih, volitvah ko je volilo le 624 državljanov. Volitev v Januarju zaradi okupacije naše države z strani Hrvaške, seveda ni bilo mogoče izpeljati. Ker se naša zgodovina tako v februarju, kot tudi kasnejših mesecih močno prepleta z Hrvaško, naj na tem mestu omenim, da je bil na hrvaških predsedniških volitvah v februarju za predsednika izvoljen igralec Jelen od Potoka, ki pa je bil že po nekaj dneh zaradi težav v RL, prisiljen odstopiti. Predsedniško žezlo je zato pri naših južnih sosedih prevzel Apachy, ki je na volitvah zasedel 2. mesto. To je bil mogočen Indijanec, ki je imel vedno raje akcijo kot govorjenje. Oboževali smo ga Slovenci, kakor tudi Srbi in Madžari, nekoliko manj pa je bil priljubljen pri svojih sodržavljanih. Kljub temu, se je na predsedniškem stolčku obdržal kar 5. zaporednih mandatov, od februarja pa vse do junija, tako da bomo o njem še dosti slišali, tako v tem, kot tudi v prihodnjih člankih. Apachy-jeva vladavina je za naše južne sosede čas konstantnih vojn. Vse skupaj pa se je začelo z temle člankom, v katerem je Apachy dan pred februarskimi izbori, kot najvišji cilj navedel osvojitev high iron regije za Hrvaško pod geslom »krv,znoj,suze«. Volitve je kasneje sicer izgubil, a usoda je hotela drugače….



Howly je potem, ko je sestavil ministrsko ekipo in se zahvalil volilcem poprijel za delo. »Glede na baby boom, splošno gospodarsko krizo in razmere v katerih je prevzel vodenje države, dvomim da je še kakšen predsednik pred njim imel podobno stresno nalogo, s kakršno se bo Howly spopadal ta mandat«, zapiše Grozni. Hja, razmere res niso bile rožnate, vendar je kazalo, da vse poti vodijo le navzgor. Prva poteza nove vlade je bil podpis MPP-ja z Francijo, da bi tako pomagali pri ubranitvi Upper Normandy, o čemer pišem zgoraj. Žal je regija padla, z njo pa je šel rakom žvižgat tudi MPP… Slovenijo in svet je pestila podobna recesija, kakršni smo priča danes. Preveč je bilo podjetji nizke kvalitete, posledično preveč dobri na trgu. Plače so bile majhne, poleg tega je Slovenijo pestil še nizek izvoz ter pomanjkanje služb. V Sloveniji je v tistem času obratovalo 252 podjetji, o čemer poroča Grozni v temle članku. Vlada je iz zgoraj naštetih razlogov državljanom svetovala naj ustanavljajo delniške družbe, ter nadgrajujejo obstoječa podjetja, da bi tako lažje preživeli težke čase. Poleg tega je ponovno zaštartal projekt delavskega mentorstva. Podjetniki, so preko obrazca prijavili delavce, ki so imeli težave z ohranjanjem wellnesa. Ti delavci so nato od države prejeli navodila ter gifte, v pomoč. Seveda je bilo delavsko mentorstvo na voljo tudi ostalim državljanom, ki so imeli težave z wellnesom.

Naša dežela je takrat štela nekje med 5000-5500 državljank in državljanov. Ne pozabimo, da sta pod Hrvaško okupacijo ostali Primorska in Štajerska . Slovenski sklad se je po najboljših močeh trudil z preseljevanjem zamejskih Slovencev iz okupiranih regij. Prebivalstvo obeh regij se je med dnevoma 805. – 811. zmanjšalo z 1937 na 1612. Moving tickete se je razdeljevalo tudi prebivalcem Inner in Upper Carniole. Razlog je bil seveda v tem, da ti dve regiji nista imeli bolnic. Kljub temu sta imeli skupno kar 1713 prebivalcev. Slovenski sklad je sredstva črpal še iz projekta gverila, ki je deloval med okupacijo.
Veliko težavo so še vedno predstavljala državljanstva, saj je imela večina novincev Hrvaško državljanstvo. «V vrsti za državljanstva čaka še kar 153 Slovencev. Čakajo ne zaradi tega, ker jih nihče ne mara in se je vlada odločila da malo j... ljudi v glavo, ampak zato ker očitno ne moremo podeliti več kot samo 160 državljanstev na mesec.« Again by Grozni. I love to quote this guy. 🙂 Iz teh podatkov lahko zaključimo, da je erepublik takrat igralo 6000+ Slovencev, od tega kakšnih 1500 aktivnih. Napočilo je tudi prvo odmiranje, igralcev, ki nikoli niso začeli igrati ter seveda, multijev. Kakor se je jasno videl negativni vpliv baby boom generacije v gospodarstvu, tako se je pokazal pozitivni na bojišču, saj je naša dnevna škoda vztrajno naraščala. «Po tem ko smo kakšne dva dni nazaj govorili o 200.000 škode povzročene s strani Slovencev, smo Slovenci včeraj po različnih bojiščih povzročili že kar 260.000 škode.«. V februarju sta svojo prvo battle hero medaljo osvojila Modri 1 in Sigmundsg.

Potem ko je prvih 10 februarskih dni za e-Slovenijo minilo dokaj mirno je nastopil čas za akcijo. Apachy je dvignil tomahawk visoko v zrak in popeljal svoje pleme v boj. Hrvati na 814. dan napovejo vojno Avstriji in jo še isti dan napadejo v regijah Carinthia in Styria. Začela se je prva izmed mnogih highway to hell operacij. Ker je Apachy v svojem predvolilnem programu obljubil high iron regijo za Hrvaško, so se takoj začele špekulacije o tem, kam so Hrvati pravzaprav namenjeni. RazorSRB v temle članki ponuja sledeča razmišljanja:
-Prvi cilj naj bi bil high wood regija Rhone Alps, takrat pod Poljsko okupacijo. Ker Poljaki niso posedovali high iron regije, je bil ta scenarij malo verjeten, saj je bila to njihova najbogatejša regija.
-Druga možnost za Hrvaško je bil prodor v Južno Ameriko. Tam so se bili boji za NoB, ki je bila pod konstantnimi napadi Peruja. Če bi uspel Peru/Poljska to regijo dokončno iztrgati iz neder Brazilije in Phoenixa (do tega, nikoli ni prišlo…), naj bi jo prepustili Hrvatom. Poljaki bi v tem primeru zase vzeli regijo Great Andes. Obe južno ameriški regiji sta bili bogati tako z high ironom, kot tudi high woodom, zato je bilo nujno preprečiti prodor Hrvatom iz kletke.

Na prvi dan hrvaškega napada je imela Avstrija podpisan samo francoski MPP. Glede na dejstvo, da Francije ni bilo na mapi, je ta MPP služil zgolj kot okras. Styria in Carinthia sta tako padle brez težav. Ker je bilo Hrvaške poskuse preboja potrebno zatreti že v kali, so Avstriji Mpp-je ponudili Srbija, Slovaška, Rusija in seveda tudi Slovenija. Podpis MPP-ja z Avstrijci je prinašal veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Ob napadu Hrvaške na naslednjo avstrijsko regijo, bi se namreč odprla tudi vojna med Slovenci in Hrvati, kar je v praksi pomenilo, da Sloveniji ni bilo potrebno plačati stroškov vojne napovedi (500+ golda). Do tega je prišlo že naslednji dan ob Hrvaškem napadu na Salzburg. Slovenija se je na 815. dan erepublika vključila v vojno.Na isti dan je Madžarska objavila vojno Avstrijcem, ter uspešno swapovala regije Burgenland, Lower Austria in Upper Austria, z namenom da aktivira vojno in preseka pot Hrvatom do Češke meje. Potem ko so to dosegli, so Lower Avstrijo preko RW-ja vrnili Avstrijcem.


Highway to hell 1. Stanje na 817. (14.2.2010) dan novega sveta


Slovenija na 817. dan napade Hrvate v regijah Carinthia in Styria-Carinthia. Dvignilo se je tudi RW-je v vseh regijah pod Hrvaško okupacijo, torej v Styri-ji,Carinthii na Štajerskem in Primorskem. Potrebno je omeniti, da so nam RW na Primorskem »častili« kar naši dragi sosedje, z namenom, da preprečijo nadaljne blokiranje z strani Slovenije. Začelo se je torej osvobajanje še zadnjih Slovenskih originalnih regij iz Hrvaških krempljev.. Slovencem na hrvaškem je bilo svetovano, naj se preselijo v regijo Central Croatia (zaradi q5 bolnice), ter se seveda borijo v obeh RW-jih na strani upornikov. Ker so se Hrvati želeli predvsem znebiti vseh odvečnih regij pretiranega odpora z njihove strani ni bilo pričakovati. Še več, mnogi med njimi so se tudi borili za upornike saj so regije vračali. Uspeli so vsi RW-ji, tako v obeh slovenskih regijah, kakor tudi Avstrijskih v Styri-ji in Carinthii. Hrvati pa so se skoncentrirali na obrambo Salzburga. Primorska in Štajerska sta se tako osvobodil na 818. dan eRepublika, po kar 46. dneh Hrvaške okupacije. Slovenija je znova sijala v polnem sijaju. « Slovenija je z osamosvojitvijo Primorske in Štajerske tako presegla mejo 7000 populacije ter tako postaja 13. najbolj poseljena država v eRepubliku« Kot zanimivost naj omenim, da smo se dokončno osvobodili na isti dan, kot so Srbi osvojili Liaoning. Na 818. dan je prišlo tudi do bitke za London, ki jo omenjam v uvodu.


Highway to hell 2. Stanje na 819. (16.2.2010) dan novega sveta. Slovenija dokončno osvobojena.

Slovenija je bila torej osvobojena, Hrvatom pa je v Avstriji ostal samo še Salzburg, vendar vojna še zdaleč ni bila odločena. Potem, ko so Srbi zavzeli Liaoning, so se pojavile tudi govorice o tem, da naj bi Eden poskušal Hrvate spraviti v Azijo po vzhodni poti. Hrvati so imeli namreč proti Srbom aktivirane MPP-je, ki naj bi jih uporabili za to, da vržejo Srbe iz Azije. Na 819. dan so Hrvati napadli Madžare v regiji Upper Avstrija, ter jo brez večjih težav zasedli, saj Madžari niso imel na voljo MPP-jev. Tako je bila ustvarjena tampon cona med Hrvati na eni strani ter Madžari in Slovenci na drugi. Edini, ki so lahko blokirali hrvaško napredovanje so tako postali Avstrijci. Situacijo je še dodatno zapletel vstop Poljakov v vojno, ki so pobrisali Češko, ter tako dobili neposredno mejo z Hrvaško. Phoenix je na to potezo Eden-a regiral tako, da je Madžarska ponovno swapala regiji Styrija in Lower Avstrija z Avstrijo, ter napadla Hrvate v Upper Avstriji. Dvignil se je tudi RW v tej regiji. Avstrija je medtem napadla obe regiji pod Hrvaško okupacijo, Salzburg in Upper Avstrijo, ter dvignila RW v Salzburgu. Madžari so z namenom, da bi jih blokirali, napadali Poljake v regiji Southeren Bohemia. Hrvati so imeli tako na 821. dan opraviti kar z 5. različnimi bitkami. Zaradi tega razloga, so se odločili opustiti Salzburg ter zavarovati samo Upper Avstrijo. Hrvaškim bojevnikom je bilo ukazano, naj se v Salzburškem RW-ju borijo na strani upornikov. O vsem tem dogajanju poroča Apachy v temle članku.


Highway to hell 3. Stanje na 821. (19.2.2010) dan novega sveta.

Potem, ko je Hrvatom, od vseh Avstrijskih regij ostala samo še Upper Avstrija, je bilo samo še vprašanje časa kdaj bodo naši južni sosedje ponovno zaprti v kletko. Madžarska je potem, ko je v bitki z Poljaki osvojila regijo Southeren Bohemia, v tej regiji sprožila RW- z namenom, da vrne Češko na mapo. Hrvati namreč niso imeli odprte vojne z Češko, tako da se je ustvarila tampon cona med njimi in Poljaki. Ker so bili Hrvati vsakodnevno blokirani bodisi z strani Avstrije ali Madžarske, se je Apachy odločil iz Upper Avstrije narediti trdnjavo. V ta namen so naši južni sosedje odločili preseliti, kar se da veliko civilistov v to regijo, da bi tako drastično dvignili ceno napada na Upper Avstrijo. Postavili so tudi q5 bolnišnico ter q5 obrambni sistem. Hrvaški predsednik v nagovoru javnosti zapiše »nema nazad«, a kot je vse kazalo tudi naprej ni šlo. Za neuspeh Hrvatov v bojih v Avstriji se lahko zahvalimo tudi nekaterim bugom, o katerih si lahko preberete v temle članku. Kljub vsem naporom naših južnih sosedov, jim v naslednjih dneh ni uspelo pobegniti iz blokade, ki so jim jo povzročali Avstrijci, oziroma Madžari. Upper Austija pade na 826. dan, v neposrednem Avstrijskem napadu. Zaslugo za dobljeno bitko, je potrebno pripisati predvsem madžarskim tankom. Slovenska vlada je posebej za to bitko tudi razdeljevala orožje (Zanimivo je pogledati komentarje v dotičnem članku. Poglejte si povprečno moč/rank takratnega slovenskega državljana. Mogoče najdete tudi sebe.). Slovenci smo v bitki za Upper Avstrijo povzročili okoli 250.000 škode.


Statistika bitke za UA, ki je potekal na 826.(24.2.2010) dan novega sveta.

Hrvati so se tako po 11. dneh pohajkovanja po avstrijskih Alpah ponovno vrnili na začetek. Apachy ob tej priložnosti zapiše, da je » nazalost ispalo je tako da smo popusili«, ter obenem prizna «FAIL je bio i to je jedina cinjenica«. Apachy pa ne bi bil, to kar je, če ne bi že na 827. dan eRepublika, torej le 1 dan po hrvaškem neuspehu napovedal ponovnega poskusa preboja iz kletke v članku z naslovom Highway to hell-another way. Do operacije, ki jo je hrvaški vodja poimenoval Janez Ibrahimovič je nato prišlo v Marcu, tokrat pa je bila prva na udaru Slovenija. Ampak o tem več naslednjič, saj je to tema za naslednji članek. 😉

Slovenska zastava je po dobrih dveh mesecih ponovno plapolala nad vsemi originalnimi regijami, Hrvati pa so bili potisnjeni nazaj na izhodiščni položaj. StiH je na Hrvaškem opustil vodenje Stihokratske stranke, katere namen je bilo »zbrati Slovence, živeče na Hrvaškem, na enem mestu«. Potem ko sta se osvobodili Štajerska in Primorska, te potrebe ni bilo več. StiH ob tej priložnosti zapiše: »V času obstoja StiHokratske stranke in slovenskega gibanja na hrvaškem, smo uspeli zbrati na kup 80 Slovencev, katerim sem poskušal po najboljših močeh pomagati z darili za višanje wellnessa in letalskimi kartami za preselitev v regijo z bolnico. Marsikdo je dobil tudi kak kos hrane višje kvalitete, da je lažje uspel preživeti in si na ta način tudi zvišati wellness do nivoja, ko se je lahko bojeval. Upam, da je marsikdo zaradi moje pomoči ostal v igri in ni odnehal, za kar se mu iz srca zahvaljujem.«
Z delovanje je prenehal tudi Slovenski sklad, ki je »z priključitvijo Primorske in Štajerske Sloveniji, zaključil z svojim poslanstvom«. Zadnjih 36 golda-a sredstev, ki so ostali od gverile, je bilo porabljenih tako, da je bilo za isto vsoto na trgu kupljeno q1 orožje. Orožje se je nato razdelilo vsem novincem, do 16 levela.
V drugi polovici februarja je zaštartal tudi projekt Zavoda za zaposlovanje, pod vodstvom igralca Matevzs1. Namen projekta je bil »delavcem najti podjetja, kjer se lahko redno zaposlijo in delodajalcem vestne in pridne delavce«. Vlada je tudi začela zbirati donacije »za nakup podjetja kjer bodo lahko vsi državljani, ki trenutno delajo v trening podjetju delali za normalne plače. To podjetje bo samozadostno vendar samo toliko, da ne bo stanje na računu negativno vendar 0 oziroma minimalni profit ki se bo uporabil za razvoj novih podjetij, ki bodo omogočala več različnih zaposlitev v več panogah za vse, ki trenutno delajo z 1 sit plače«.
Slovenija je začela graditi svoj prvi defense system v Lower Carnioli, ki je višino obrambnega zidu dvignil za 50%. Ob tej priložnosti je vlada uvedla "one day work", kar je v praksi pomenilo, da so vsakega delavca, ki je že oddelal odpustili in omogočili delo naslednjemu. Tako je dnevno v podjetju namesto 20 ljudi, delalo 50 ljudi ali celo več.
Zaradi kartelnih dogovorov proizvajalcev q1 hrane, ki so poskušali dvigniti ceno izdelka, ne da bi ob tem povečali plače svojim delavcem, je bila slovenska vlada prisiljena posredovati na trgu hrane, o čemer nas je na 824. dan obvestil predsednik v temle članku.
Tako kakor ob koncu januarju je bil tudi v februarju še vedno aktualen projekt doniranja sobotne plače. Ta sredstva pa so namenjena «izključno vladnim projektom in plačevanjem državnih zavezništev«.
Februarske kongresniške volitve, so minile brez težav. Potem, ko je bila Slovenija v prejšnjih mesecih vselej tarča poskusov PTO-ja, predvsem z strani Hrvatov, je bilo teh težav zdaj konec, kar je bila seveda posledica velikega povečanja populacije. Kongresnike, ki so bili izvoljeni v februarju si lahko ogledate tukaj. Volitve v kongres, so tako kot dandanes potekale 25. v mesecu, se pravi na 828. dan novega sveta.
Ob koncu februarja je bila ustanovljena tudi nova delniška družba. Ta je bila že 6. po vrsti v Sloveniji. Več o delovanju, tem o tem katere delniške družbe so takrat obratovale si lahko preberete v podanem članku.

Howly je zapel svoj labodji spev, februar pa se je prevesil v marec….

Tako počasi smo prišli na konec. Februar je torej zaznamovala osvoboditev obeh preostalih okupiranih regij in prva hrvaška operacija Highway to hell. Hrvaške akcije so se nato pod takim ali drugačnim imenom nadaljevale še skozi marec, april, ter do neke mere tudi maj 2010. Vsem pa je skupno da so se končale na enak način.
Februarska operacija se je v zgodovino kot velik fail zapisala predvsem zaradi sledečih dejstev:
-Hrvati so za napoved vojne Avstriji plačale 1000 golda
-Ocenjuje se, da so za sprožanje RW-jev, ter napadanje regij in nasploh vse ostale stroške v 11 dneh, kolikor je trajal njihov pohod na sever porabili še dodatnih 1000 golda
-Sloveniji so omogočili brezplačno napoved vojne. Tako nas je takrat vojna napoved stala samo 100 golda, kolikor je bil vreden MPP z Avstrijo, namesto 500+ golda.
-Poleg tega so sami sprožili RW na Primorskem, ter nam obe okupirani regiji praktično vrnili.
-V teh 11 dneh, kolikor je trajala Highway to hell, si je Hrvaška vojska prislužila nadimek »semaforna armada«. Takrat sta bila gumba med RW bitko namreč še obarvana zeleno (branilci) in rdečo (uporniki). Zaradi dejstva, da so bili Hrvati prav vsak dan, med potekom operacije, deležni večkratnih napadov in RW-jev, je v Hrvaškem poveljstvu prihajalo do velike zmede. Tako se je pogosto dogajalo, da so si ukazi tekom dneva nasprotovali, ter so se hrvaški borci pol dneva borili za branilce, drugo polovico pa za upornike. Naši južni sosedi so se tako kar dobršen del kampanje borili sami proti sebi.
-Zaradi stroškov samega pohoda, ter zaradi dejstva da v 11. dneh niso dosegli popolnoma nič, upam da je vsem jasno, zakaj v naši državi te operacije poznamo pod imenom Highway to Fail

Naslednjič pa o dogajanju v marcu, ki ga je zaznamovala infarktna bitka za Prekmurje, med potekom operacije Highway to hell 2. Usoda je hotela, da je ta bitka nato pripeljala do še večje bitke za Rhone Alps (April, 2010) med Poljsko in Slovenijo. Slovenija se je prav z to bitko dokončno zapisala v zgodovino e-sveta.


Tako kot zadnjič, za konec slika iz tistih časov.

Ta članek je posvečen Puheku, tragično preminulemu alter egu Hladnega špricerja, ki je bil umorjen z strani adminov. 🙂

Vote, če vam je bilo všeč. Hvala vsem, ki vam je uspelo prebrati celoten članek

P.s. Tako kot zadnjič, vem da vsi podatki niso točni in sem morda tudi kakšno stvar pomešal a te stvari so se dogajale že kar dosti jointov nazaj. Če ima kdo kakšno pripombo jo lahko pusti med komentarji, pa bom popravil če se mi bo dalo

Stay punk,
baron



Viri:
-Stihov časopis Dnevnik nekega vojaka
-Howly-jev časopis ezurnal
-Časopis Janeza Groznega JG propaganda, takrat Grozne novice 😉
-Časopis obrambnega ministrstva
-Časopis Urada za informiranje republike Slovenije
-Časopis RazorSRB-a Brigadir
-Apachy-jev časopis Telefon
-Časopis Hrvaškega obrambnega ministrstva
-Tale članek, ki se ga splača prebrati