Join the new world

Še pred tedni je velika večina bila mišljenja, da bo Hrvaška "oblast" v Italiji dologročnega značaja, pripetilo se je ravno tisto najbolj nepričakovano, kar pa bi načeloma od Hrvaške tudi pričakovali - so mojstri taktike in skupnega sodelovanja s prijateljskimi državami in prav to so dokazali s svojim prodorom preko Španije do Mehike. Priokus, da bi lahko naša južna soseda imela dologorčne načrte na Apeninskem polotoku, je velika večina dobila prav zaradi agresivnosti, ki so jo premogli na začetku napram Sloveniji in nato še proti Srbiji, kjer so slednji želeli spodkopati upe, da doseže njihove kolonije v Italiji. Sprva jim je seveda to uspelo, na koncu pa so svoje številne regije izkoristili v taktične namene ter se tako postopoma brez Srbije za hrbtom v prvi fazi načrta uspešno "preselili" na Iberski polotok ter od tod sedaj kujejo dokončno osvojitev Mehike. Sprašujemo se, zakaj je država v Sredni Ameriki tako pomembnega značaja za Hrvate, odgovor na to je več kot preprost, v okolici ni sovražnikov, ki bi ogrožali hrvaške upe, na jugu ter na severu lahko velesila EDENa dobi pomoč svojih zaveznikov iz Terre ter ima načeloma zagotovljen svoj obstoj kot velesila globalnih razsežnosti in pomena - podobno kot Srbija pred časom, ki pa je svojo avanturo končala neuspešno zaradi strateških podrsljajev in pretiranega preraztezanja.


Hrvaška je dokazala svojo dominantnost na Iberskem polotoku in sedaj kuje načrte za popolno okupacijo Mehike.


Mehika velja za dolgoročno vizijo hrvaškega političnega vrha, prve korake k temu so že začeli delati.

Hrvaška omogočila Srbiji novo pomlad
V vsaki stvari lahko po večini najdemo negativne in pozitivne stvari, negativna je v tem primeru - seveda iz vidika Hrvaške, da so slednji omogočili Srbiji, da zopet doživi prebujenje, tako kot pred časom ob podpisu miru s svojim največjim rivalom, kar jim je posledično omogočilo ozemeljski razpon od zahodne ter vse do vzhodne polobole, dosegli so tisto, kar bo katera izmed držav v prihodnosti težko ponovila. Iz srbskega vidika vedno obstaja nekakšna želja, da ponovijo to, vendar je tokrat to lažje reči kot postoriti. Pred časom je bil ONE dominanten, tokrat temu več ni tako, saj se kažejo določena trenja med zavezniki, ki to sploh niso, glavni primer tega bi bil Turčija in njihov odnos proti Srbiji, izpostavimo lahko tudi pravokacijo turškega parlametna, kjer so predlagali donacijo 1389 turške lokalne valute na srbsko banko. Sama številka predstavlja poraz Srbije v bitki za Kosovo v dolgoročnem pogledu, bitka sama je bila neodločena. Podobne zadeve, kot omenjena, so povzročile, da največja in najmočnejša aliansa ni več to, kar je bila, se pa pojavljajo boljši časi, saj je srbska stran naznanila, da si želi tudi bodočega prijateljstva s Turčijo in da se ne misli zaradi posameznikov, ki si želijo prekinitev dolgoročnega sodelovanja, odpovedati svojim zaveznikom, ki so jim pomagali v dobrem in slabem.


Srbija prosto po Prešernu roma po Mediteranu in dokazuje, da se lahko iz tega še nekaj izcimi. Obstaja možnost, da preko Francije preidejo v Španijo, ali pa se celo za dolgoročno posvetijo temu, da dosežejo polno "zasedbo" njihovih surovin.

"Gumarska vojna"
Srbija se trenutno nahaja v Mediteranu, kar jim omogoča več kot prosto pot do desete surovine oz. gume v Franciji, načeloma obstaja tudi možnost prehoda skozi francoske regije vse do originalne španske meje, kjer bi lahko napadli Američane ter nato svoj pohod nadaljevali po hrvaških teritorijih, vendar to je za zdaj bolj ali manj sklepanje. V danem momentu lahko pridobimo nekakšen priokus, da večina Srbov čaka, kaj jim bo prinesla prihod, ki sliši po imenu "regija Kosovo". V vsesplošnem glasovanju se je izkazalo, da večina eRepublika podpira "srce Srbije", kot se radi izrazijo v Srbiji, kot del te države. In admini bodo najverjetneje to spoštovali, se pa že porajajo pozivi, da bi v Kosovu bila surovina guma, kar bi naredilo Srbijo za izjemno mikavno tarčo, vendar pa hkrati skoraj misijo nemogoče za premagati. Glavna težava, kar se tiče seveda redkih surovin, je ta, da v primeru, da je država šibka oz. ne dovolj močna, da bi se zoperstavila ostalim velesilam, sledi dolgoročen izbris in večen boj za neodvisnost, kot je to primer Francije, če pa je država premočna, kot je to moč videti pri Poljski, slednja lahko uživa v sadovih te regije in ji bonusov pri nadzoru tega ozemlja ne more odvzeti praktično nihče.

Nazaj k srbski zunanji politiki in njihovi vojaški usmerjenosti. Že pred časom je bilo omenjeno, da naj bi srbski predsednik imel vizijo Srbije v Franciji, kar lahko pomeni v tem primeru zgolj - naslednja tarča je Hrvaška, ali pa naši južni rivali niso pomembni sedaj, posvetili se bomo svojim ciljem ter iskali pot k globalnemu vplivu v eRepubliku. Sicer pa je potrebno dodati, da je Slovenija v zadnjem času z namenom izboljšanja odnosov med državama napisala določene članke, ki so bili mednarodno razpoznavni.

Makedonska pota se zopet končujejo
Po izbrisu Grčije, ki ne more trajati večno, smo se zavedali, da bo potrebna s strani Makedoncev hitra reakcija, če si želijo preiti na Bližnji vzhod ter doseči svoj stari razpon ozemlja, kot so ga imeli pred veliko ofenzivo EDENa na njih. Želeli smo si ponovnega uspeha, dobili pa ravno nasprotno. Pokazala se je trma Makedonije pri temu, da ne poseže po tem, kar ji je na dosegu. Nikakor mi ne bo jasno, zakaj so se odpovedali vstopu v Egipt, če je le-ta hrvaško okupirana dežela in ima po večini hrvaško "vladavino". Lahko bi ponovili prakso Hrvaške pri Sloveniji, ki je zgolj s pomočjo uporniških vojn prišla do nadzora večine severne Italije, tudi tega niso storili. V tem primeru se lahko zares vprašamo, kakšen je sploh njihov namen, ali imajo vizijo, cilj, kaj hočejo postati, ker če tega nimajo, potem nima smisla iti v vojaške pohode - gola resnica. Vojna z Grčijo bo večna oz. bo trajala vse do takrat, dokler ne bo ena izmed držav izbrisana, ali pa eRepublik ne bo več obstajal. Naravnost žalosti me, kako se potencial te južne balkanske velesile spreminja v samo žalost in bedo, imajo moč, imajo strateški potencial, nimajo pa želje. Stvari kličejo po spremembah v državni politiki.


Makedonija je spet na poti k temu, da izgubi vpliv v dobršnemu delu Grčije, za to so si pa krivi predvsem sami. Imeli so možnost iti v Egipt, a se za to akcijo niso odločili.

Turčija postala črna pika v očeh Srbije
Nekoč, daleč v preteklosti, smo lahko spremljali iskreno, timsko pomaganje omenjenih držav v trenutkih, ko so oboji to najbolj potrebovali. Srbija je lahko računala na pomoč svojih azijskih prijateljev v trenutkih, ki so pretresali zgodovino te igre - bitke za Liaoning, obramba njihovih originalnih regijah in še bi lahko naštevali, medtem ko je Srbija vse do trenutka, ko je bila Turčija spodvržena napadom Grčije, bila venomer pripraljena pomagati. Stvari so se sicer precej zapletle, ko so Turki za kratek čas šli na pota zavezništva Terra, a so nato to svojo obljubo preklicali. V teh trenutkih še vedno predstavljajo državo, ki sodeluje z ONE-om, ampak zgolj v odnosu ti daš meni, jaz tebi in nič več. Sami sebe smatrajo kot nevtralne in kot taki mislijo tudi ostati. Pokazali so svojo odločnost in določeno mero egocentričnosti v primeru Ukrajine, ko so izigrali Srbijo in Madžarsko v tem, da sta se državi odpovedali določenim regijam v zameno za njihove želje in nadaljnje sodelovanje.


Turčija je dokazala, da je sila, katere se boji tudi Srbija. So se prav zato nedajali, da kljub številnim trenjem, njihovo prijateljstvo ostane "aktivno" tudi v bodoče, je tisto ključno vprašanje na katerega za zdaj še nimamo odgovora.

Turško-srbski odnos je v teh trenutkih zgolj in samo bleda senca tega, kar sta ti državi nekoč s skupnimi močmi ustvarili pod isto "zastavo" - zavezništvom.

Poljska koraka po Franciji
Po manjši krizi v preteklih tednih so se Poljaki pobrali in sedaj po osvojeni Nizozemski, Nemčiji ter Danski ciljajo na ponovno osvojitev Francije in predvsem njihovo regijo oz. regiji bogati z gumo. Potrebno je sicer omeniti, da so včeraj precej presenetljivo dosegli poraz proti Franciji v medsebojni bitki, kar nam lahko nakazuje, da slednji niso več to, kar so bili še pred časom. Prepustili so tudi primat najštevilčnejše države po številu igralcev na svetu Srbiji ter sedaj tudi "škodovno" nazadujejo napram srbskemu vojaškemu stroju.


Poljska je zopet na poti k popolni okupaciji Francije.

Obstaja določena možnost, da Poljaki vključijo v akcije na Iberskem polotoku sprva proti Američanom in nato Hrvatom, vendar se je potrebno ob tem spomniti na njihovo (ne)zanesljivost, ki so jo že prikazali v času željenega prodora preko Apeninskega polotoka do Hrvaške ter nato še v Ukrajini, kjer so več kot neslavno izgubili proti združenim silam EDENa.

Slovenija brez nasprotnika, se nam odpirajo možnosti za pohod proti zahodu?
Nemudoma, ko bo regija Marche ponovno prešla v roke Slovenije in ko bo Srbija osvojila preostalo izmed številnih originalnih regij Hrvaške, bomo po dolgem času brez pravega nasprotnika. V tem primeru se nam spet odpirajo vrata, da posežemo po tistem, po čemer si pred časom nismo, s tem mislim predvsem pohod preko Francije do ameriških regij v Španiji. Verjetno zavezništvo ONE ne bi nasprotovalo naši samoiniciativi, ampak ravno nasprotno - celo podprli bi nas lahko, kar je za slovenski ugled in diplomacijo, ki zopet kaže znake stare slave, več kot odlično. Upajmo, dosežimo in posežimo po tistem, kar si želimo. Regije v Švici in Italiji lahko dobimo nazaj kadar si poželimo, nihče nam jih ne bo ukradel, saj Srbije ne zanima spodkopavanje odnosov z nami, ostale države pa niti niso v položaju, da bi lahko od nas kaj zahtevale. Zanimivo, ob enem pa tudi vredno tehtnega premisleka, bi se slišale moje besede. Hočemo neko akcijo in zanimivost, potem je to to, po čemer hrepenimo.


Si upamo iti na zahod?

Pomnimo se časov, ko je v našem okolišu bila Makedonija in ko je bila še nedavno Hrvaška v Italiji. To je pravi in primarni prikaz, kaj pomeni imeti zaveznika v bližini, ki ti lahko nudi pomoč in te lahko v težkih trenutkih reši najslabšega. Slovenija je tipični primer države, kjer nam močan vpliv zaveznika v bližini dobro dene, če temu ni tako, so posledice negativne in katastrofalne. Sedaj, ko je grožnja Hrvatov mimo, je čas, da posežemo po nečem, kar do sedaj še nismo in kjer še nikoli nismo bili - Španija.

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly