Join the new world

Ob pomisleku, kako je Turčija še pred časom stremela k temu, da poseže po polnopravnemu članstvu v ONE-u, se nam lahko prikaže njihova prava identiteta oz. kakšen odnos imajo do svojih lastnih zaveznikov. Zgodba se je sicer začela s tem, da je Turke zavrnila Španija, ki je vložila veto na njihov vstop, in temu je seveda sledila "diplomatska" vojna med državama, kjer so Turki in Španci pomagali medsebojnim sovražnikom v bojih drug proti drugemu, položaj se je malce polegel šele s časom, a so odnosi med državama še vedno napeti. Azijska nacija si usluge ni naredila niti s tem, da je pri glasovanju o Kosovu večinsko glasovala za neodvinost le-tega, saj je to Srbija vzela kot določeno mero pravokacija, stvari pa so se nato umirile šele z modrim diplomatskim člankom srbskega predsednika, ki je umiril obojestranske strasti - vsaj za kratek čas, kot se zdi. Turška mentaliteta v tem trenutku nam daje občutek, da nekako plujejo v razburkanem morju, kjer se ne morejo oz. se nočejo odločiti, ali bodo svojo državo usmerili proti Terri ali ONE-u, pomnimo, da je zavezništvo, ki prevladuje na zahodni polobli, nekoč že naznanilo Turke kot polnopravne člane, a so ti nato svojo pridružitev preklicali, saj so z omenjeno potezo povzročili razburjenje pri svojih nekdanjih zaveznikov in prijateljih za časa Phoenixa.


Se Turčiji na trenuten obseg preprosto splača biti "nevtralna" napram ONE-u in Terri, je tisto vprašanje, ker si lahko obetamo, da bo s soliranjem v prihodnosti izgubila vse to, za kar si je prizadevala mesece.

Je nečlanstvo v nobeni izmed alians dobra opcija?
Nevtralnost nikdar ni najboljša izbira, je le način, ki omogoči nekomu, da za dalj časa premisli, katero stran bo ubral in podobno stanje je sedaj pri Turčiji, ki pa je v polni ofenzivi EDENa preko uporniških vojn v zadnjih dneh dokazal, da se Turkom zaradi zasedbe Ukrajine in Izrale, ki sta seveda polnopravna člana EDENa, pišejo slabe novice. Mogoče je pa tudi zanimivo, da je omenjena aliansa, ki ji kraljuje Hrvaška, še pred kratkim mislila, da bo lahko s tem, ko so s Srbijo vstopili v diplomatski spor, le-to izkoristila v svojo korist - motili so se, pa še kako. Odziv s turške strani je bil ravno nasproten. Ko so zavezniške države Izraelcev in Ukrajincev zahtevale njihovo neodvinost, se je azijska velesila odzvala z grožnjami in sedaj so dobili svoje, ali je bilo to zasluženo, pa vedo le sami in njihov politični vrh, ki je kriv za nastalo situacijo.


Ukrajina je poleg Izraela ena od držav, ki je bila povod za akcijo EDENa v Turčiji. Ofenziva napram Turkom se je sicer izkazala za izjemno uspešno.


Izrael lahko znova po precejšnjem času uživa v sadovih uspeha svojih zaveznikov in lastne alianse.

Turčija na pragu preraztezanja
Turški ozemeljski razpon je sedaj že skoraj "pretiran", če se lahko tako izrazim, ponavljajo napako Srbije izpred časa, ki je imela v svojih rokah kar 9 različnih teritorijev različnih držav in posledice so bile nato več kot grozovite - padec imperija v zgolj nekaj dneh in vrnitev na originalne regije, kjer jim je nato v zgolj času enega tedna grozil izbris. To je dokaz, kako lahko močni nizko padejo. Seveda se sprašujete, zakaj sem sedaj omenil Srbijo v tem primeru, logično, povsem očitno je, da Turčija ob izrazitem pritisku z vseh strani ni zmožna zatirati okupiranih držav ter se te dni posveta zgolj in samo grožnjam svojim nasprotnikom in posledicam, ki jih lahko čakajo. To je praktično dejanje iz obupa, in ko bo sila EDENa zopet prosta, sedaj so zasedeni s Srbijo, kjer slednji želijo prekiniti verigo regij, ki sega vse do Amerike, potem bo na vrsti ponovno Turčija in takrat bodo primorani razmisliti o tem, ali je nadaljevanje s politiko "lastne" velesile pravilna opcija. Srbija je že dokazala, da s samostojnimi akcijami brez podpore zaveznikov ni zmožna doseči praktično nič, Turki se v teh trenutkih še učijo, vsaj takšen priokus nam lahko celotna zadeva da.

Kosovo in Albanija
Najbolj pereča tema ima sicer versko in zgodovinsko ozadje, pri tem si lahko odgovorimo, zakaj je Turčija podpirala Albanijo in Kosovo. Obe izmed držav, če lahko seveda slednjo štejemo k tej definiciji, sta po večini muslimanski in zatorej jih azijska nacija smatra kot "brate" v Evropi, podobno kot Bošnjake v Bosni. So pa nedvomno Bosanci in Turki že dokazali, kaj pomeni sodelovanje, ki je zgolj navidezno in kako lahko določena država izkoristi drugega zgolj zaradi lastnih potreb. Mogoče je zanimiv podatek, da so pred časom Bosanci imeli namen se priključiti vojaškim silam Turčije, a jih je nato EDEN odvrnil k temu. Zanimivo je, kako versko ozadje vpliva na to igro. Ob tem pa se lahko vsi strinjamo, da je vnašanje nemira v to igro preko religije popoln nesmisel, ljudje s(m)o dokazali, da lahko skupno sodelujemo tudi, če so v zavezniških državah pripadniki drugih ver oz. sploh ne verujejo v nič. Vse je v človeški miselnosti in zaostalosti, ki nas privede do tega, da sovražimo drug drugega za prazen nič.


Albanija ima potencial, da popolnoma premeša karte na Balkanu, v najslabšem primeru za Srbijo pa bi lahko slednja povzročila, da bodo Srbi izgubili pomembnega zaveznika v Aziji in na splošno na vzhodu.

Da, lahko si obetamo, da bo Albanija, ko bo le-ta dodana seveda, povsem premešala karte na Balkanu in baby boom ni za izključit. Če bo promocija pri slednjih dobra, tematike, zakaj bi se morali pridružiti igri, niti ne manjka, lahko celo dosežejo in presežejo potencial Srbije, ki se je ustavil na številki 6 000 aktivnih igralcev te dni, Albanci lahko presežejo to, financ pa jim načeloma ne bi smelo primanjkovati, saj imajo številne razslejence po vseh koncih sveta.

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly