SAGA CELJSKIH GROFOV III
Plemenko
🙂HVALA KARA
🙂...če vam je pa všeč pa seveda lahko podate priporočilo dalje
😉
članek 1
članek 2
Tretje obdobje vzpona Celjskih je zaznamovano z usmeritvijo njihove politike na srednjeevropski vzhod, o čemer na eni strani pričuje intenzivno vzpostavljanje rodbinskih zvez z dinastijami tega prostora, na drugi pa najemniška vojaška služba grofov Ulrika I. in Hermana I. ter njunih sinov, bratrancev Viljema in Hermana II. Pripadnice celjske grofovske hiše morajo s svojimi porokami pripravljati tla za formalne povzdige svoje dinastije. Tako ni presenetljivo, da se po lestvici hiearhije visoko in poznosrednjeveške družbe Celjanke povzpno višje kakor njihovi moški sorodniki.
Sin Ulrika I. , Viljem, je nekoč zaradi spleta ugodnih okoliščin postal ``idealni'' soprog hčerke poslednjega kralja iz rodu Piastov, Kazimirja Velikega, Ane. Ogrski kralj Ludvik Anžujski, ki je bil poročen s hčerko bosenskega bana Štefana II. Kotromaniča Elizabeto (torej s svakinjo grofa Hermana I. Celjskega), se je zavoljo želje, da bi po smrti Aninega očeta utrdil lastno oblast na Poljskem, skušal kolikor mogoče elegantno odkrižati vseh potencialnih dedičev prestola Kazimirja Velikega. Zato je ravnal zelo premišljeno in metodično: potem ko je prevzel skrbstvo nad hčerama poslednjega Piasta, ti dve svoje domovine nikoli več nista videli... Ani je Anžujec poiskal kar najbolj oddaljenega moža in spomnil se je stremljivih sorodnikov svoje žene, Celjskih: ti so bili kot nalašč ravno prav daleč in ravno prav visoko oziroma nizko za načrte, ki jih je skoval kralj Ludvik. Tako je grof Vilijem postal Anin razmeroma neugleden soprog , toda hčerki iz tega zakona, ki je bil tlakovan z orjaško doto kralja Ludvika (20.000 zlatih forintov), je bilo usojeno, da postane poljska kraljica. Ko so Anžujci na Poljskem dogospodarili, se pravi, ko je s smrtjo mlajše hčerke kralja Ludvika in Elizabete Kotromaniča njihova dinastija tamkaj ugasnila, se je njen mož, Litvanec Ladislav Jagiello, ozrl po ženi, ki bi mogla utrditi njegov prestol. Vnukinja Kazimirja Velikega, Celjanka Ana - edini otrok grofa Viljema in njegove visokorodne žene - je bila kot ustvarjena za njegove potrebe in namene, pa čeprav ni bila prav nič privlačna. Toda na Poljskem se je kot kraljica lepo uveljavila, in to prav v kritičnem času, ko je dežela bojevala usodno grunwaldsko bitko (1410) z ekspanzivnim Nemškim viteškim redom. Velikega pomena so bile tudi njene sorodstvene zveze, ki so jagiellonski dinastiji prav preko celjske hiše zagotovile povezave z uglednimi evropskimi vladarskimi rodbinami, s Kotromaniči, Luksenburžani in z albertsko vejo Habsburžanov.
Sigismund Luksenburški
Četrto obdobje vzpona Celjskih se začenja z za vso Evropo usodno bitko pri Nikopolju 1396. leta. Grof Herman II., mlajši sin Hermana I. in Katarine Kotromanič, ki v začetku devedesetih let 14. stoletja skuša nadaljevati politiko svojih predhodnikov se nikakor noče izmakniti pozivu na križarsko vojno, ki jo je z namenom uničenja Osmanov na stari celini organiziral ogrski kralj Sigismund Luksenburški. Navsezadnje je Sigismund, ki si je le s težavo utrl pot na ogrski prestol, z grofom v sorodstvenih zvezah: žarišče njunih je bosenska vladarska hiša, saj se je Luksenburžan poročil z Marijo, starejšo hčerko kralja Ludvika Anžujskega in njegove soproge Elizabete Kotromanič.
Sigismundu ni primanjkovalo politične daljnovidnosti, vselej pa sredstev, da bi se mogel ravnati po njej. Čutil je naraščajoči pritisk Turkov z jugovzhoda, ki je pozneje za Ogrsko postal usoden; zato je po smrti svoje prve žene Marije (1395) sklenil razčistiti položaj. Pod svoje prapore je uspel zbobnati od 16000 do 20000 vojščakov iz svoje kraljevine, Cesarstva, Francije, Poljske in drugih evropskih dežel ter z njimi začel oblegati turško trdnjavo Nikopolj ob Donavi. Toda po desetih dneh izstradane blokade se je pred križarji 24. septembra 1396 pojavila sultanova vojska, ki je prej oblegala Carigrad. Evropski bojevniki, ki so sanjali o vojni, v kateri se da dobro zmagati, so sprejeli izziv: naslednjega dne so se razpostavili za bitko in jo tudi brž začeli. Francozi, ki so se prvi pognali proti sovražniku, so sicer dosegli uspehe, toda ko je njihovemu napadu pošla sapa in je turška konjenica udarila po obeh nasprotnikovih krilih, so deli križarske vojske pod poveljstvom hrvaškega bana Lackoviča in vlaškega vojvode Mircee jadrno zapustili bojno polje ter svoje zaveznike prepustili usodi. Kralj Sigismund in grof Herman sta viteško vztrajala na bojišču ter verjetno že brez upa zmage priskočila na pomoč Francozom, toda poraz križarjev je bil potem, ko so se glavnini sultanove vojske pridružili še vojščaki srbskega kneza Štefana Lazareviča, ki je bil turški vazal, neizogiben.
Comments
?
? bi pomenil kaj 🙂
? pomeni: kaj imajo neki, že zdavnaj izumrli samooklicani RL plemiči, ki so veselo celo svoje življenje tlačili malega človeka in mu vlekli trdo prigarane dobrine iz žepov, opraviti s Platojevo spletno igrico. No, priznam. Določena podobnost obstaja... xD
hehe glej tud jaz nisem vedel zakaj so mi takrat poknal dol članke pa točke nabil... sicer se ve čigavo maslo je blo zato... en popravek samo 🙂 niso saooklicani so kr bli plemiči, grofje in na koncu celo knezje 🙂 ampak pustmo podrobnosti 🙂
@ Hladen Spricar
Ti si resn mau tko tko( sej veš kaj mislm), če se ti zdijo aCeljski grofje nč druzga kokr iztrjevalci. On so nardil nekakšno 'prvo slovensko državno tvorbo'...ampak na žalost so podpisali sporazum z Habsburžani da kdor ne bo imel več potomcev podari ozemlje tisti družini ki ima potomce...in tako so Celski gorfje izumrli in s tem smo Slovenci izgubil svojo avtonomnost.
Btw: Celski grofje so imeli oblast od Dunaja do Soče ter do kraja združitve rek Save in Morave(Beograd). Tu naj bi se raztezal mogočen slovenski narod.
L.P Gregorski
@Gregorski
Prvo SLOVENSKO državno tvorbo? Pa ti nisi resen, Slovenci kot narod takrat sploh še niso obstajal, Celjski grofje pa so bli kakor večina ostalega plemstva nemškega oz. bavarskega izvora. Pred 19. stoletjem pa o Slovencih sploh ne moremo govorit. Djte folk prosim prebrat kašno pravo zgodovinsko knjigo preden take vn mečete.
@ macciavelli
wtf?? Ti si biu zih vzgojen v komunistični luči..an.. Prov vidi se ti da Slovencev sploh ne blo.. ''Pred 19.stol oSlovencih sploh ne mormo govorit'' ??? wtf? Ne mi rečt da so Karantaniji vladal Nemci, maybe Hrvati?...Primož Trubar je biu zih Palestinc..pa zgleda smo prvo slovensko tiskano knjigo dobil v 19.stol..an, ker na začetku knjige Ta Evangeli Svetiga Matevža (P.T) takoj na začetku, v uvodu piše: Vi moji ljubi Slovenci...(zgleda da je Primož hotu napisat Vi moji ljubi Nemci pa se mu je stroj zaštekou..an 😒
btw: Izvor Celjskih grofov še do danes ni pojasnjen, vendar lahk po pismih, ki so jih pisali sklepamo da so bili slovenskega izvora, ker so bla pisma napisana v slovenščini.
L.P Gregorski
@Gregorski
Glej jst sm vzgojrn na fakulteti, na oddleku ZGODOVINA in vem o čem govorim. Lepo prosim uzem si za poletno branje Na stičišču svetov od Petra Štiha pa Vaskota Simonnitija. To so uveljavljene zgodovinske teze. Karantaniji so vladal Karantanci, ne Slovenci Pavel diakon ko omeni Karantanijo in napiše Karantania patria sclavorum pomeni Karantanija domovina Slovanov, beseda slovenci se velikokrat tud pri Trubarju narobe razume ker pomen slovani. A ti mislš d smo slovenci kr že kot oblikovan narod z jezikom, triglavom pa zdravljico preplaval tisto rusko reko in se tle naselil? Oblikovanje naroda traja stoletja. Pa do 19. stol. narodna zavest sploh ni bla razvita amapak je bla deželna zavest oni sami so sebe tretiral kot kranjce, štajarce itd. Kje pa si ti najdu povezavo s komunizmom pa res ne vem.
no in ta debata bo popeljala do novega članka v dokaz pravega Slovenstva .. aja in ravno to je poanta teh člankov, da se razpravlja malce o zgodovini Slovencev, cilj dosežen ) pa dalje na to temo .... prav zanima me koliko od vas pozna bitko na Nikopolju ??? macciavelli??? pa ne zaj letet po knjigo ker dost več piše o famozni bitki na Kosovskem polju 7 let pred tem ..hmm in kaj je za Slovenski narod pomenla bitka na Nikopolju ?? sledi v naslednjem članku danes ))