Join the new world

Pozdravljeni,
Najbrž vas je že nekaj zasledilo, da se ukvarjam z plesom. Marsikomu je športni ples tuj in nezanimiv. V ta članek sem prekopiral del svoje seminarske naloge o Športnih plesih. Upam, da si boste vzeli vsaj nekaj časa in prebrali ta članek. Vesel bom vsakega vota, suba in shouta. Rad bi tudi, da malo pokomentirate.


1. UVOD
Športne plese sestavljajo Latinsko Ameriški in Standardni plesi. Vsako od zvrsti sestavlja po 5 plesov, ki so se razvijali različno po svetu. Svoj zmagoviti pohod so začeli po letu 1920 v Angliji, ki je prva začela z organiziranim razvojem ter standardiziranjem plesnih korakov in tekmovalnih pravil. Tehnika in osnove modernega plesanja so produkt dolgoletnega dela predvsem angleških strokovnjakov, njihova šola plesanja pa se je razširila po vsem svetu.



2. ZGODOVINA ŠPORTNEGA PLESA
Ples se je začel obravnavati kot šport v začetku 20. Stoletja. Prvi premik se je zgodil, ko je Francoski podjetnik Camille de Rhynal pričel organizirati prva standardna tekmovanja. Prvo mednarodno tekmovanje v Tangu je bilo organizirano leta 1907 v Nici, Francija. Kmalu za tem so sledila tekmovanja v Parizu, Berlinu in Londonu. Francija, Nemčija in Anglija so držale vodilni tempo razvoja plesa. Ples je svoj razcvet doživel zgodnjih dvajsetih letih 20. Stoletja. Prvo svetovno prvenstvo je bilo organizirano leta 1936 v Bad Nauheimu, Nemčija. Tekmovanje je zvabilo tekmovalce iz 15 držav (3 kontinenti). Čeprav je 2. Svetovna vojna zavirala razvoj plesa, se je ples začel dokazovati šele po koncu vojne.


3. ŠPORTNI PLES DANES
World DanceSport Federation (WDSF) - Mednarodna plesna zveza je dobila svoje ime v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zavzemajo se, da bi ples ohranil svojo znamko kot šport in umetnost. Ponosni so na svojo tradicijo, ki jo želijo tudi ohranjati. Razvoj plesa skozi čas, prinesel do nastanka novih različnih plesni stilov. V dobri meri konkurenčnosti, nove plesne stile tudi odobrava. Vsak plesni stil prinaša s sabo tudi delček svoje kulture, ki se prenaša iz roda v rod. Športni ples danes dostopen vsem. Ni vezan na starost in kulturo. Pleše ga lahko vsakdo. Skozi športni ples je mogoče izboljšati svojo telesno pripravljenost, duševno počutje, izboljšati medsebojne stike in dosegati rezultate na vseh ravneh. S plesom je mogoče prikazati svoje razpoloženje in čustva. Povezan z glasbo in želi predstavljati človeku naravno prispodobo. Zato se predstavlja kot šport in umetnost.


4. LATINSKO AMERIŠKI IN STANDARNI PLESI
Športni ples predstavlja 5 latinsko ameriških in 5 standardnih plesov. Vsak izmed plesov se med se boj razlikuje po glasbi in tempu. Plesni pari ne predstavljajo samo tehnike temveč tudi držo, energijo, plesanje po parketu in iznajdljivost, ki jih po določenih kriterijih zaznamuje kvaliteto vsakega plesa.

4.1. LATINSKO AMERIŠKI PLESI
Predstavlja 5 plesov. To so: Samba, Cha Cha Cha, Rumba, Paso Doble in Jive. Izhajajo iz Latinske Amerike (Samba, Cha Cha Cha, Rumba), Španije (Paso Doble) in Amerike (Jive). Vsak ples predstavlja svojo kulturo, ima svoje razpoznavne lastnosti, ekspresivnost, intenzitivnost in energijo. So največkrat mešanica kultur, ki so jih s seboj prinašali afriški črnci, evropski beli priseljenci in južno ameriški Indijanci.

4.1.1. SAMBA
Samba je značilen Brazilski ples. Predstavljajo jo Brazilski karnevale. Včasih so ga plesali ob obredih, ki so služili zaklinjanju bogov. Na takih slovesnostih so plesali tudi po več dni skupaj. Samba se je kot družabni ples prvič pojavila v Evropi leta 1924, prodrla pa je šele po letu 1948 s svojo poenostavljeno obliko. Danes je v Braziliji narodni ples, ki ga plešejo v mnogih oblikah. Samba je radosten, vesel, razigran ples, kjer prihaja do izraza gibanje z boki. Ima značilno gibanje bounce (zib), ki ima svoj izvor v medenici, ter gibanju stopal in kolen. Ima dvo četrtinski takt. Tempo ima približno 50 taktov na minuto. Po osnovi se šteje 1 A 2. Večino plesa je eno koleno stegnjeno, druga pa pokrčeno.

4.1.2. CHA CHA CHA
Cha Cha Cha (izgovori se: Ča ča ča) je najmlajši ples med latinsko ameriškimi plesi, saj je nastal leta 1953 v Havani na Kubi. Razvijal se je v Kubanskih bifejih in klubih. Pogosto je gibanje bokov, kolen in stopal. Telo je zavrteno (en del telesa se obrača v eno smer, drug del telesa v drugo). Značilna je sinkopacija četrtega udarca v ritmu. Predstavlja ga štiri četrtinski takt. Večino plesa se pleše na stegnjenih kolenih.

4.1.3. RUMBA
Rumba prav tako izhaja iz Kuba. Razvila se je okoli leta 1940. Je pa tudi počasnejša oblika Cha Cha Chaja. Beseda rumba izhaja iz kubanske španščine, ki pomeni zabava. Predstavlja štiri četrtinski takt. Ima zelo polne gibe, zavrtene bočne gibe. Je najpočasnejši ples izmed latinsko ameriških plesov. Večino plesa se pleše na stegnjenih kolenih.

4.1.4. PASO DOBLE
Paso doble izhaja iz Španije. Predstavlja bikoborbe. Njegov sorodni ples je Flamenko. Razdeljen je na dve fraze. Prva je daljša od druge. Plesalec predstavlja toradorja, plesalka pa rdečo rutico, s katero s toradorji vzburjali bike. Med samim plesom se plesalec in plesalka izmenjujoče borita za prevlado. Je zelo temperamenten ples, ki pokaže največ agresije. V poleg sambe, se pleše v krogu in v nasprotni smeri urinega kazalca. Zaradi fraz, je edini časovno omejen ples. V španščini paso doble pomeni dvojni korak. Marš pozicija je značilna za paso doble.

4.1.5. JIVE
Jive izhaja iz Združenih Držav Amerike. Sorodni plesi so mu Charleston, Blues in Rock`nRoll. Pleše se na swing glasbo. Značilne so hitre akcije nog (brce – kicki) in zibajoči boki. Iz Jive se je razvil ples Boogie. Je najbolj poskočen ples izmed latinsko ameriških plesov. Ima štiri četrtinski takt. Poudarjena je številka 2.

4.2. STANDARDNI PLESI
Njih prav tako sestavlja 5 plesov. To so: Angleški valček, Tango, Dunajski valček, Foxtrot in Quickstep. So bolj določeni in omejeni kot latinsko ameriški plesi. Plesi se odlikujejo po »plavajoči breztežnosti«, ritmično menjajočimi se gibalnimi sekvencami in hitrimi reakcijami v gibanju. Izhodišče je naravno, plesnim strukturam prilagojeno gibanje, za katerega je potrebna velika energija s čim manj vidnega napora. Plese sestavlja vrsta plesnih figur ali slik, ki so izvedene v gibanju skozi prostor ali na mestu in so koreografsko strukturirane tako, da plesni par lahko prikaže čimveč svojih plesnih sposobnosti in izraznih kvalitet. Standardni plesi se plešejo v zaprti drži. Plesalec in plesalka sta v stalnem stiku drug z drugim in plešeta po navidezni krožnici po prostoru, v nasprotni smeri urinega kazalca.

4.2.1. ANGLEŠKI VALČEK
Angleški valček ali počasni valček izhaja iz Anglije. Glasba zanj je napisana v tri četrtinskem taktu, tempo je 31-32 taktov na minuto. Prva doba je poudarjena, druga in tretja pa ne. Štejemo ga s številkami po taktih: '1 2 3'.
Angleški valček naj bi se po nekaterih razlagah razvil iz bostona (ples, ki izhaja iz mesta Boston), po drugih pa iz upočasnjenega dunajskega valčka. Angleški valček je počasen ples, ki ga zaznamujeta mehko in valovito gibanje. Za to sta pomembna dvig in spust (na prste), za obvladanje katerega je potrebno veliko vaje.
Osnovna slika ali osnovni korak angleškega valčka je 'kvadrat' (desna in leva zaprta menjava): ON na 1 stopi naprej z desno nogo, na 2 vstran z levo nogo in na 3 priključi desno nogo. Istočasno ONA stopi na 1 nazaj z levo nogo, na 2 vstran z desno nogo in na 3 priključi z levo nogo. Desni zaprti menjavi sledi leva, ko gre ON z levo nogo naprej, ONA pa z desno nogo nazaj. Nato še enkrat ponovita desno zaprto menjavo.
Osnovna slika se lahko ponavlja v raznih variacijah, smereh in v kombinaciji z večimi slikami in figurami.
Kot pri vseh družabnih plesih je bistvenega pomena plesalčevo vodstvo, pri standardnih plesih pa tudi zaprta standardna drža.

4.2.2. TANGO
Tango je urbani družabni ples, ki izvira iz revnejših četrti mest v Latinski Ameriki: Buenos Aires v Argentini, ter Montevideo v Urugvaju. Danes ga plešejo na vseh straneh sveta. Koren besede je latinski »tangere« (dotikati se); drugi njegov izvor iščejo v afriških izrazih za boben. Je ples v paru in v zaprti drži. Prostor ali prireditev, kjer se pleše tango, se imenuje milonga.
Za tango sta značilni medsebojna komunikacija in improvizacija. Vsak gib v plesu je dogovorjen med partnerjema.


4.2.3. DUNAJSKI VALČEK
Dunajski valček izhaja iz Avstrije. Zaznamoval ga je Dunaj z njegovo glasbo. V osnovi se pleše desni in levi obrat. Dodan je lahko tudi fleckerl. Leta 2011 je mednarodna plesna zveza odobrila plesanje odprte koreografije. Vsebuje figure iz vseh preostalih plesov. To sta vpeljala Luca Bussoleti in Tjaša Vulič. Je pa tudi najstarejši ples izmed standardnih plesov.

4.2.4. FOXTROT
Foxtrot ali slowfox izhaja iz Združenih Držav Amerike. Razvil se je okoli leta 1920. Zanj značilen v preteklosti je bil ples v salonarjih. Že samo ime lisica iz imena izhaja, saj gibanje po parketu je podobno lisici. Je tudi počasnejša oblika Quickstepa. Gibanje pa je najbolj enakomerno. Sestavlja ga štiri četrtinski takt.

4.2.5. QUICKSTEP
Quickstep izhaja iz Združenih Držav Amerike. Razvijal se je v kombinaciji s Foxtrotom. Razvil se je okoli leta 1920. Je najhitrejši in najbolj poskočen ples izmed standardnih plesov. Zanj so značilne hitre spremembe v gibanju in hitrosti. Značilne so sinkopacije gibanja. Po elegantnosti je podoben foxtrotu. Ima štiri četrtinski takt. Osnovno štetje so slowi in quicki.


5. ŠPORTNI PLES NA TEKMOVANJIH
Na tekmovanjih je najpomembnejša predstavitev para. Uprizarjajo jo igralstvo, atletičnost, tehnika in estetika. Športni ples je ne glede na to, da ga uvrščajo med individualne športe, ekipni šport. Gre za medsebojno povezanost med plesalcem in plesalko. Tekmuje se lahko samo latinsko ameriške plese, standardne plese ali kombinacijo obojih. Fizično najnapornejša je kombinacija, saj gre za popolnoma različni zvrsti plesa. Od ostalih športov se športni ples ne razlikuje veliko. Potrebna je fižična pripravljenost, mentalna pripravljenost. Zanj je potrebno veliko trdnega dela in stroge discipline. Tekmuje se po starostnih kategorijah (mlajši pionirji, pionirji, mlajši mladinci, mladinci, starejši mladinci, člani; obstaja tudi tekmovanje do 21 let, in seniorji – razdeljeni so na 3 kategorije glede na starost). Od kategorije mladincev dalje je možno nastopati tudi na svetovnih prvenstvih, od starejših mladincev pa še na evropskih prvenstvih. Predsednik mednarodne plesne zveze je naznanil, da bo verjetno športni ples prišel na olimpijske igre leta 2024.

5.1. SOJENJE
Sodniki morajo soditi po določenih kriterijih in morajo biti maksimalno objektivni.
Plesalec se mora osredotočiti na:
Ø Telesna drža – urejenost
Ø Osnovni ritem – ples po določenem ritmu
Ø Linije telesa – predstavljajo razteg telesa, oblike telesa (ravno, zavito, poševno)

Sodniški kriteriji so:
Ø Drža
Ø Gibanje
Ø Prestavitev
Ø Iznajdljivost na parketu
Ø Ritmična interpretacija
Ø Uporaba stopal

V kriterije sodi tudi umetniški vtis, ki pa ni najbolj objektiven.
Sodnik ni primoran soditi po kriterijih. Sodi iz lahko svojih izkušenj. V izključevalnih kolih sodniki izmed parov izberejo pare, ki jih bodo sodili v naslednje kolo ali finale. Par, ki ga sodijo naprej, ga označijo z zvezdico - *. V finalu pa sodniki razvrstijo pare po vrstnem redu. Na Grand Slamih pa vsak plesni par zapleše vsak ples solo in ga sodniki ocenijo po določenih sklopih od 1 do 10.


6. NAJUSPEŠNEJŠI PLESNI PARI V LETU 2012
V letu 2012, smo dobili kar nekaj novih svetovnih prvakov. Med standardnih plesih v kategoriji amaterjev zmagala in obranila svoj naslov svetovnih prvakov Benetto Ferruggia in Claudia Köhler iz Nemčije. Med latinsko ameriškimi plesi sta zmagala Aniello Langella in Khrystyna Moshenska iz Italije. V kombinaciji standardnih in latinsko ameriških plesov sta prav tako obranila svoj lanski naslov in zmagala Bjorn Bitsch in Ashli Williamson iz Danske. Med Profesionalci sta v kategoriji standardnih plesov zmagala Domenico Soale in Giola Cerasoli iz Italije. Med latinsko ameriškimi plesi sta zmagala Zoran Plohl in Tatsiana Lahvinovich iz Slovenije. V kombinaciji standardnih in latinsko ameriških plesov sta zmagala in obranila naslov svetovnih prvakov Luca Bussoletti in Tjaša Vulič iz Slovenije. Slovenija je dobila kar dva naslova svetovnih prvakov.


7. ZAKLJUČEK
Športni ples žal ni tako prepoznaven med športi, še posebej v Sloveniji. Športni ples je trenutno najbolj razvit v Italiji in Rusiji. Upanje je, da bi tudi v Sloveniji Športni ples dobil svojo prepoznavnost. Želja mednarodne plesne zveze, ter tekmovalcev je, da bi se ples uvrstil med olimpijske športe. Temu vsi odgovorni, ter tekmovalci sledimo in morda se nam bo le mogoče želja uresničila leta 2024.


Lep pozdrav
Franca Koderlajsa

p.s.
To nalogo sem delal 7 ur, tako da ni tako lahko, kot mogoče zgleda. Verjetno pa tudi ne boste razumeli vsega.