Preveč dobro, da bi bilo res
Dauk.94
To zgodbo mi je poslala prijateljica s prošnjo, naj jo objavim v svojem eRep časopisu.
No, pa ji dajmo priložnost, da nam pove svojo zgodbo.
V+S+S dobrodošli 🙂
Moja zgodba
Življenje je težko. Kaj kmalu dojameš, da svet ni takšen kot bi moral biti. Ni vse po tvojih pravilih. Šele takrat, ko si rečeš »preveč je dobro da bi bilo res,« se zaveš, da so te besede preklete... NIKOLI NE IZGOVORI TEGA! Potem gre vse k vragu. Raje si reci: »Popolno je.« Ali pa: »Resnično je.« Ko pa enkrat misliš »preveč dobro je, da bi bilo res« in če to še izrečeš, bo že v 14ih dnevih vse po starem, če ne še slabše. Še ena slaba izkušnja izmed mnogih v letu 2012-2013. Začelo se je z majhnim, misleč nepomembnim padcem, a se je izkazalo drugače. Doživela sem življenjski padec, kot ga še nikoli nisem izkusila. Nekaj tako krutega ter mučnega ne privoščim nikomur. Najslabše je, ko se ti ne podre samo ena stvar v življenju, ampak ko izgubiš vse. Ko stopiš v nepoznan svet. V mračno, temačno obdobje.
Vse se ti sesuje. Šola ti ne gre, nisi skoncentriran, ne moreš se učiti, postane ti vseeno za vse. Vse, za kar si se kdajkoli trudil, je brez veze. Brez pomena. Za en k****. Postopoma se zaradi tega začnejo družinske težave, prepiri, slaba volja, vpitje, da te sliši cela ulica, da se že zamisliš kam to pelje. A tebi je še vedno vseeno. In ker ti je vseeno, izgubiš prijatelje. Briga te za njih, briga te zase. Sčasoma začneš biti vsak dan slabe volje, z mislimi »nihče me nima rad.« Da si ublažiš psihično bolečino, si povzročiš fizično. Še preden se zaveš, si v takem dreku, tako globoko, da ne veš, kako se boš sam potegnil ven. V mislih začneš dvomiti. Dvomiti v namen svojega obstoja. »Ali je vredno da sem tukaj?« Hamletov »biti ali ne biti«. In ko si že pred tem, dobiš tisti nepomembni sms. Trenutek, ki vse prekolje. Nepomemben sms, a hkrati usoden. A kmalu po tem, ko se končno postaviš na noge, te življenje udari nazaj in pravi: »Ne, ni bilo še dovolj!« Vendar kmalu posije žarek sonca ter upanja v tvoje življenje. Takrat se vrnejo pravi prijatelji. Prijatelji, katere nisi opazil. Zdelo se je, da jih ni bilo tam, a so ti vedno stali ob strani. Spravljajo te v dobro voljo, ti pomagajo narediti šolo, te spodbujajo... Počasi začneš čutiti, živeti, se spodbujati, uvesti nov način življenja, pa čeprav še zmeraj nisi šel čez vse. A brazgotine ostanejo, ni tako? Vedno se boš spominjal tistih lepih trenutkov. Ležali bodo v srcu. So le tvoji in jih ne moreš zbrisati, pa če se še tako trudiš. Najpomembnejše pa je, DA TI JIH NIHČE NEMORE UKRASTI! In ko se tega zaveš, postane svet lepši. Začneš si govoriti lepe besede, se motivirati, iskati načine kako lažje preživeti. Prvi korak: imej se rad! Ostani takšen kot si. To je najpomembnejše! In s tem dobivaš nov zagon za življenje. Vidiš da je svet lep. Da ni vse črno. Da se da preživeti. Vsak človek ima svoje padce, svoje vzpone, svoje ovire. Z vsakim padcem ali oviro, ki jo premaga, postane močnejši. Ne glede na vse, ostani zvest sam sebi. To te bo rešilo!
»Zakaj ljudje padamo? Da se po padcu vedno ponovno dvignemo.«
To je moja zgodba in nihče mi je ne more vzeti, lahko jo le delim z vami!
Comments
vote 🙂
and so true
votado 🙂
v+s
vote
Ne razumem, kaksen sms? In kako fizicna bolecina ublazi psihicno? Zakaj ji je postalo vseeno? Cemu ni resevala probleme sproti? Zakaj bi si govorila, da ni dovolj dobra? Kaj je bilo tako popolno, da ni bilo resnicno? Je zadela na lotu in potem bankrotirala? Imeti se rad pa vsekakor. Sebe najraje. 😉
Fizična bolečina ublaži psihično: mislim, da se to nanaša na samopoškodbo. Rezanje, zažiganje ipd. -->sredstva, da pozabiš na to kar se dogaja v tvoji glavi in se osredotočiš na fizično bolečino, da se počutiš živo, nepremagljivo ali pa da se kaznuješ za nekaj kar si naredil, kar si. Drugače je pri vsakem posamezniku.
Veliko napisanega kaže na težave z depresijo. Vzrok zanjo pa verjetno ve le ona.
Kakorkoli že, vesela sem, da ji je uspelo premagati to obdobje in ja, treba se je imeti rad 🙂
Meni veliko napisanega kaze na neke najstniske tezave. 🙂
Bom kar po škofjeloško: Ali ta prijateljica igra erep da jo spoznam?
LOL, kako viteško od tebe, da boš priletel na pomoč.............na sivem osličku
Hoče ostat anonimna 😉
vse se dogaja z nekim razlogom, najlepše pa vam padce in neuspehe pojasni sam Jordan 🙂
http://prntscr.com/20x76m
vote
DAUK....zrela hruška 😛
vedno sta 2 poti
v33
uf življenje je čudno !!! ampak samo eno je !!
Ne bom vprašal po imenu, ampak ali lahko podaš prvo črko imena te prijateljice?
Kaj ti pa bo prva črka? 😃
Samo preverjam, da slučajno ne poznam te osebe.
Zaenkrat še hoče anonimnost 😉
Ja saj zato pa ne sprašujem po imenu, ampak samo po prvi črki, torej če ne gre za isto osebo se me ne tiče zgodba, če pa gre potem pa to zgodbo že poznam in ne gre za vdiranje v zasebnost.
Pač zgodba je napisana precej splošno, zato mi zbuja dvome.
"Šele takrat, ko si rečeš »preveč je dobro da bi bilo res,« se zaveš, da so te besede preklete... "
Me je kr stresl, ko sem videl ta stavek..
Jaz sem si 1x to rekel na poti v službo in jo čez približno 14 dni izgubil (bla je res sanjska služba).
Seveda to, da sem si sam pri sebi takrat to rekel in dejstvo, da sem takrat izgubil službo nima nobene povezave, ampak je vseeno "creepy" ko čuješ da ima nekdo tudi slabo izkušnjo po izreku teh bese😛).
»Zakaj ljudje padamo? Da se po padcu vedno ponovno dvignemo.«
Hm, misel po zgornjem stavku: Batmen Begins...
Vendar pa je zgodba presunljiva, a opisane so le posledice in boj, a glavni "zakaj" nam ostane skrit, bi lažje razumeli in sočustvovali, če bi bil vsaj nakazan.
Imam sicer svoje domneve zakaj vzrok ni omenjen...