Tudi mene boli, ko me raniš. Tudi jaz krvavim.

Day 2,081, 22:06 • Published in Slovenia Slovenia • by manicni poet

Morda se bo komu zdelo to neverjetno, a pod vsem skupaj, kar je vidno prostemu očesu tistega, ki me le bežno pozna, sem tudi jaz le človek iz mesa in krvi. S svojimi problemi, ki jih rešujem kakor pač vem in znam.

Nemalokrat se zgodi, da mi kdo zameri. Naj bo to na eRepu, tviterju, na fejsbuku ali v resničnem življenju. Slednjih primerov je seveda bistveno manj, tako kot je bistveno manj ljudi, ki so danes zmožni priti do tebe in ti v obraz povedati, kaj točno jih moti na tebi in zakaj jim greš na kurac.



Ne maram se kregati z ljudmi, pa se vedno znova ujamem v te situacije. Da, včasih sem kriv sam, morda sem celo v večini primerov kriv sam, a tisti, ki me poznajo bolje, vedo, da se z mano ne izplača kregati. Vem, kam udariti, da najbolj boli, in poslužujem se podlih udarcev pod pasom. Ko sem napaden, odgovorim. Ko sem napaden na polno, odgovorim z vsem kar imam. In te situacije niso prijetne.

v + s + shout vam prinese 5 q7 tankov. Veselo na delo!

Najbolj me prizadene, ko vidim odhajati ljudi, ki točno vedo, kakšna je situacija z mano. Ki so bili zraven, ko je bilo res hudo. Boli me, ko vidim, da so danes užaljeni ob vsakem majhnem spodrsljaju. Ne zamerim prijateljem, ki me opozarjajo, ko grem predaleč, ker vem, da jih skrbi zame. Pravzaprav ne zamerim nikomur. A blazno me žalosti, ko vidim, da me zapuščajo dobri ljudje in to brez večjih težav. Sam ne maram izgubljati ljudi in ni se še zgodilo, da bi koga, ki mi je bil res pri srcu, zabrisal iz svojega življenja, zaloputnil vrata in brisal sleherni zapis njegovega obstoja.

Sem čustven človek in trudim se biti spontan. Ko mi nekdo stopi na žulj, reagiram. Hitro in nepričakovano. Prepire rad končujem z enim udarcem, ne maram dolgotrajnega kreganja. Za razliko od nekaterih, ki se prav hranijo s prepiri in ki morajo na vsak način uveljaviti svoj prav. Ja, tudi jaz stojim za svojimi besedami in dejanji, a sem vedno pripravljen spremeniti mnenje, če so argumenti na mestu. A nekaterim se zdi, da se jim mora slediti že zaradi tega, ker so pač oni. Kot da so v življenju naredili kaj zares pomenljivega.

Življenje ni pravljica in tega se dobro zavedam. A nekateri ljudje še vedno živijo v iluziji, v namišljenem svetu, v katerem so vsi prijazni, se vsi smehljajo in je vse superkul. Odprite oči, prekleto! Velika večina ljudi igra. Pretvarjajo se, da so nekaj, kar niso, da bi ugajali. Cvandre so. Kurbe, ki se prodajajo za nasmeh. Za objem. Za beden fuk. Že davno sem se odločil, da se te igre ne grem več, pa sem bil naravni talent. Resničen svet mi bolj ustreza. Poskusite ga kdaj. Ni tako slabo, kot vam skušajo prikazati.

http://bipolartimes.com