The days of pasta

Day 1,173, 07:57 • Published in Slovenia Slovenia • by Janez Grozni

Ne boste verjeli, ma pišem članek...

Začela se je operacija, kjer bodo tri države znesle vso svojo jezo in frustracije nad administratorji nad Italijo. Na neki družboslovni fakulteti v Ljubljani učijo, da se vojne začnejo takrat, ko zaradi muh nežnega spola upade spolna aktivnost v družbi in se nakopiči večja količina testosterona. Mi vemo da temu v eRepubliku ni tako. 90% eSlovenske populacije nadaljuje z onaniranjem z ne-zmanjšano frekvenco, pod skoraj vsakim člankom leži nova lepotica, mi pa kot pravi eLovci, ki pošteno preživljajo svoje eDružine in obstrani še ePraktikantke, potrebujemo akcijo
in poligon za dokazovanje, katerega smo dobili v Italiji. Brezveze pisati, vemo kaj vojna pomeni v tej igri...
Pripravite se, nekaj tednov bomo jedli skoraj izključno:



Dejstvo je, da Slovenija nima veliko priložnosti za takšna osvajanja in tako obsežne akcije, kot mislim da se obetajo v prihodnjih dnevih in zavedajte se da jih tudi v prihodnosti po vsej verjetnosti ne bo imela veliko, pa če se cel državni aparat postavi na trepalnice, pa vsi to še tako zelo želimo, je taka priložnost odvisna od prevečih dejavnikov da postane samo izvedljiva, kaj šele da obstajajo realne možnosti za uspeh. Zato sem se odločil situacijo komentirati še malo bolj podrobno.


Kot prvo, da smo si na jasnem, da ne bo kasneje nepotrebnih zamer zaveznikom, da niso vsi izpustili duše na bojišču ekskluzivno samo za nas, vojna za Italijo širom eRepublika nikakor ne bo prva prioriteta! To bo po vsej verjetnosti ena od tistih "tihih vojn", ki poteka v ozadju različnih večjih bitk, ki jo bodo zavezniki na obeh straneh podcenjevali, dokler ne bo (verjamem da) Italija globoko v krizi in bo zahtevala pomoč kogarkoli. To bi se moralo zgoditi razmeroma dokaj hitro.


Zakaj se nimamo česa veseliti ob propadu Phoenixa in sedanjemu statusu quo?
Velik del vojaškega uspeha, ki predstavlja jeziček na tehtnici v vojnah kot je ta, je sama organizacija. Ne verjamem da se bodo Slovenija, Francija in Nemčija sposobne skoordinirati do čiste popolnosti, se pravi vsa taktika, čas, kraj, število borcev, različni ukazi po državah, selitve, bitke za odvračanje pozornosti. Stari dobri Battalgazi je bil kot vrhovni vojaški poveljnik PHX-a v tem poslu nenadkriljiv, "mastermind per excellance".

Kako bi torej v primeru centraliziranega zavezništva potekala prihajajoča vojna?
Najverjetneje bi napade vseh treh držav uskladili na isto uro, minuto, sekundo (kar bi se moralo storiti tudi sedaj). Zakaj? Ena sama možna bitka v vojni, ampak tri različne napadalke, torej za Italijo tri bitke, v katerih se morajo v zadnji minuti odločiti za eno samo, če branijo vse tri zelo, zelo verjetno ne ubranijo nič. Kje usekajo PVS, legija, wehrmacht in "zi frenč" v zadnji minuti?
...kot odgovor na to kar ste ravnokar razmišljali: točno to...(za tiste ki so se celo privlekli do tega dela članka)
Ali se v Italiji močno angažirajo njihovi zavezniki ali pa je obramba obsojena na en frustrirajoč napad za drugim in zaradi Madžarske/Romunije/Bolgarije/Makedonije (dodaj najraje še zgodovinsko največji "damage drain" Turčija vs. Grčija) na švohotne protinapade.

Že samo zato ker napadajo tri države hkrati in je to edino bojišče, kjer imamo ta "luksus", ki eventuelno ob pravem poteku nekaterih dogodkov skoraj onemogoči Italijanom da bi se učinkovito ubranili, je to ena najbolj idealnih vojn za odvajanje škode iz drugih bojišč. Na začetku bosta Bolgarsko - Makedonska, Madžarsko - Romunska še vedno pobrali vso pozornost, vendar v nekem trenutku bo "bivši EDEN" primoran se na polno angažirati v Italiji, če ne želi pustiti svoje simpatije na cedilu.
Ob pravem tempiranju, pravih bitk, na pravih mestih z poudarki na pravih mini-bitkah tak trenutek odloči vojno.

Pričakovati da se Slovenija, Nemčija in Francija uskladijo do optimuma je iluzionistično. Upam pa da v ozadju koordinira napadalno trojico kateri od starih mačkov (klinc, novih pač ne poznam in jih ne morem ocenjevat, lahko je tud kdo nov, če zadevo obvlada), ki vedo kako se tem stvarem streže, saj bo koordinacija znotraj vseh treh sodelujočih držav in koordinacija napadalk glede na vse ostale svetovne bitke tisto, kar bo odločilo uspeh ali neuspeh te akcije.

Kje se nam po mojem mnenju lahko zalomi?
-V potencialno večji povezanosti in organizaciji naših nasprotnikov
-V tem da bi ta vojna postala glavni fokus za vpletene zaveznike
-V odvračanju Francoske pozornosti stran od apeninskega polotoka z strani Kanade ali Španije
-V prelomni točki ko ena od držav ne bo imela več meje z Italijo
-"Last but not least" za vse drugo je tu



Sedaj ko Italijo napadajo kar tri države hkrati, še posebej zagovarjam da gremo povsem do konca. Dolgoročno držanje vseh regij ne pride v poštev, tudi če bi Italijo okupiralo 15 različnih držav. Sklepam da se bomo držali določenih regij z surovinami, tokrat pa tudi, glede na naučeno lekcijo izpred ne tako zelo dolgo nazaj z eno bitko za drugo in ne vsemi naenkrat.


Kar se tiče MPPjev je el-prezidente povedal pravilno.
V preteklosti so nekatere države bile popolnoma neuporabne z vojaškega vidika, da pa bi bil paradoks še večji so se nekateri posamezniki iz le teh držav z večmesečnim delom spravili na visoke položaje, kjer so sprejemali odločitve v skladu z svojimi interesi, brez svojih borcev, ki bi lahko podprli njihove ideje... tako je naprimer naše staro zavezništvo propadalo iz meseca v mesec.
Ti primeri kažejo, da vpliv ni nujno pogojen z velikostjo države ali številčnostjo populacije, zato se tega znotraj večjega zavezništva za moje pojme ljudje bojijo neupravičeno ali pa vsaj z napačnega razloga. Bojte se raje slabih in nezrelih vodij.



V zadnjih člankih ste verjetno že opazili najnovejšo rubriko, najverjetnejši ne-še-izrečeni citati znanih eSlovencev: Tokrat je po Djuru Drljaci na vrsti Madafakr, ki bi verjetno v komentarju rekel: "Na tem svetu ne maram dveh stvari... predsodkov in italijanov".


Za konec pa še...
Ker ne maram filozofije, da en posameznik ne pomeni nič in da en sam ne mora ničesar spremeniti (ker to premnogim potem služi kot izgovor, zakaj ničesar nikoli ne poiskušajo spremeniti), je tukaj še moje opažanje, kaj smatram da lahko posameznik pripomore k uspehu našega skupnega napada na Italijo:
1. sledi ukazom ministrstva - ... osnova
2. racionalno trošenje denarja - namesto da tri dni zaporedoma se tolče z Q5 tanki, z 300 healtha hrane pa še 10 golda za tankanje povrh, potem pa dva tedna ni denarja si razporedite sredstva tako da se lahko boriš na isti način čez daljše obdobje, če niso ukazi drugačni
3. če je možnost finančna rezerva (kakršnakoli pač, majhna, velika), ki ste jo pripravljeni porabiti v zares pomembni bitki. Vse bitke niso enakovredne.
4. vsi poznamo precej ljudi, ki so prenehali z eRepublikom. Opišite jim kaj se dogaja, mogoče se vrnejo nazaj ob tej priložnosti. Vsak posameznik šteje.
5. Če vsi eSlovenci pokažemo tak entuziazem, kot smo ga znali še marsikdaj prej, ni variante da nam ne bi uspelo
6. Diktatura ma vas rada, pa tudi če vi nje še ne marate...


(agentke zasebne tajne policije naše stranke, so že pripravljene na spremenjeno delovno okolje)