Srbija poustvarja Jugoslavijo in težki dnevi Makedonije

Day 1,393, 15:58 • Published in Slovenia Slovenia • by Ice Killa

Še pred kratkim ena izmed največjih poraženk, danes ena izmed zmagovalk, je pravilen in najbolj nazoren opis Srbije in njihovega stanja na karti eRepublika. Po precej nepričakovanem izbrisu s strani trojice EDEN držav, kjer je glavno vlogo prevzela predvsem Hrvaška, je Srbija nato zadala svojim večnim rivalom enak udarec in se polastila prav z vsemi njihovimi originalnimi regijami. Iz tega vidika torej Hrvatom preostajajo le tiste na Apeninskem polotoku, ki pa so zaradi taktičnih prednosti Hrvaške praktično nedosegljivi za Srbijo. Podobno usodo kot jo je doživela Srbija, bi lahko na drugi strani utrpela tudi Madžarska, vendar je z zadnjimi atomi moči zavezništvu ONE to uspelo preprečiti in utiriti EDEN zopet na pot izgubljanja lastnih regij. Tukaj se je sicer potrebno vprašati, kakšen je nadaljnji cilj Srbov, pot preko Romunije sedaj ne vodi nikamor, morebiti pa se bodo le odločili za dopolnitev svoje kolekcije resursov s tistimi iz Italije in ponovno ponoviti usodo Hrvaške nacije iz časa pred koncem v1.


Srbija dokazuje svojo vojaško moč, tokrat podkrepljeno tudi z mentalnim delom. Po izbrisu s strani Hrvaške, so tokrat vrnili uslugo svojim sosedom in jim zadali lekcijo, ki je ne bodo pozabili.

Vojna med Romunijo in Madžarsko je ponovno v stanju popolnega nesmisla, medtem ko je Bolgarija uspešno obranila svoje regije v Ukrajini pred poljskim napadom.

Balkan oz. smod sodnika je po obodbju relativnega miru med Srbijo in Hrvaško ter na drugi strani med Madžarsko in Romunijo, zopet v primežu nenhnih vojn, ki se bodo le stopnjevale do točke, dokler ena izmed držav ne bo popustila in izgubila večino izmed svojih regij ter posledično tudi lastno suverenost. Nekaterih žal to nikoli ne izuči. Sicer pa je presentljivo dejstvo, da je zavzetje Hrvaške s strani Srbije praktično dalo slednji vtis Jugoslavije sodeč iz karte eRepublika, pri tem pa si porajam vprašanje, ali bo to ponovno vzbudilo čustvo nekaterih, da bi morala nekdanja Jugoslavija sodelovati skupaj ter premagati nasprotnike, ki na račun balkanskih vojn širijo svoj vpliv, primer tega je recimo Poljska, ki neovirano okupira Nemčijo, Francijo ter del Nizozemske že precejšen čas.

Kraljica Afrike in Azije, danes le bleda senca stare slave

Makedonija ali tista nepričakovana država, ki se je kot feniks dvignila med velikane eRepublika, znova v središču pozornosti. Njihov potencial je pred časom presegal srbskega, a se je nato ta država ustalila med peterico najmočnejših držav v svetu eRepublika. Glavni problem te nacije se skriva predvsem v njihovem mišljenju, da so manj vredni od ostalih ter da ne morejo razmišljati vnaprej ter doseči tisto, kar nikomur pred tem ni uspelo. Imeli so možnosti iti po poti Aleksandra Velikega v resničnem življenju, torej vse do Indije, a se za ta korak niso odločili ter so se nato odločili, da bodo do poslednjega dne držali svoje regije v Savdski Arabiji in Egiptu, kar pa se je le izkazalo za pogubno dejanje. Obstajajo še minimalne možnosti, da bi napram Kitajski Makedoncem uspel tisti čudež, a to je praktično malo verjetno, če ne celo nemogoče zaradi taktične vrednosti "izgona" Makedoncev iz tam za EDEN. Z drugimi besedami to pomeni, da bodo največje sile EDENa z vsemi možnimi silami pritisnile na Makedonijo ter upale na najboljši možni izid, kar pa z drugimi besedami pomeni konec makedonskih sanj. Izbris Grčije je bil le enkraten dogodek in to bo s strani Makedonije precej težko ponovljiv dosežek.

Upanje umre zadnje in čudeži se dogajajo, pomnite si to.


Na robu preživetja ali na robu sanj, se glasi trenutno makedonsko stanje v Savdski Arabiji. Z odtenkom sreče si lahko obetajo obrambo pred Kitajci in nato trenutek odmora, kjer lahko nato zopet pridobijo svojo nekdanjo slavo v Aziji nazaj.

Povsem zahodneje je Hrvaška zasidrala svoj položaj v Italiji in se pripravlja na morebitno obrambo svojih regij napram srbski invaziji. Obstajajo možnosti, da bodo Hrvati izbrabili to trenutno situacijo za grajenje svoje prihodnosti, torej vpliva na račun Slovenije oz. Španije. Slednji so sicer že v teh trenutkih precej v nelagodnem položaju, kjer jih večno težavo predstavlja ameriška grožnja. Iz tega lahko sklepamo, da ima hrvaška nacija nedvomno nekaj za bregom, kaj to je, pa bo pokazal čas. Obstajajo tudi opcije, da bodo ponovno preko uporniških vojn v svoje roke pridobili Toskano ter preostale izgubljene regije v Italiji napram nam. Iz slovenskega stališča nas lahko skrbi dejstvo, da imamo precej možno nacijo, ki v teh trenutkih nima resnega sovražnika, na našem pragu. Lahko nas veseli le dejstvo, da bi morebiten prodor Hrvatov zganil tudi Poljsko, ki bila primorana ukrepati, da bi zaščitila lastne interese, je pa precej dvomljiva njihova moč, saj so se v zadnjem času dokazali za precej nezanesljive zaveznike. Planiran pohod proti Hrvaški, ki naj bi ga izvedla Poljska, se je klavrno končal dvakrat zaradi njihove nezmožnosti obrambe lastnih regij, ista zgodba se je nato ponovila v Ukrajini, kjer je bil cilj vrniti Bolgarijo na originalna ozemlja, vendar jim to ni uspelo. Bolgari so sicer precej modro naredili vrzel med ukrajinskimi regijami ter turško okupiranim vzhodom ter tako uspešno ohranjajo Ukrajince neodvisne. To je tisto, čemur lahko rečemo timsko delo in igranje za svoje prijatelje, zaveznike in tiste, ki se borijo s srcem in ne zaradi lastnega dobrega.


Ena izmed poti, ki bi jo lahko ubrala Hrvaško, je tudi pohod po Španiji, ki že v teh trenutkih ne deluje suvereno proti ameriški grožnji. Sicer pa severneje lahko vidimo osvobojene francoske regije, ki so jih izgubili Poljaki v boju z uporniki, toliko o moči poljske nacije.

Možnosti so torej številčne, segajo vse od hrvaške zmage v Franciji, pa do srbske invazije v Italiji in tudi do prodora Hrvaške proti severu Italije s pomočjo uporniških vojn, kot so to naredili že pretekli mesec in seveda uspešno. V času taktiziarnja s strani obeh zavezništev, je največji joker v igri prav Srbija, ki ima možnost, da svojo pozornost usmeri proti vzhodu, kar je načeloma tudi pričakovano, zahodu, z namenom, da se znebi hrvaške grožnje v Italiji, ali pa celo proti jugu preko Bolgarije, da pomaga svoji zaveznici Makedoniji, ki v teh trenutkih pomoč več kot nujno potrebuje.

Slovenija v burnih časih ohranja trezno glavo
V obdobju, ko je Srbija doživljala hude poraze napram Hrvaški, je precejšnje število članov slovenske skupnosti zahtevalo invazijo na naše južne sosede. Vsakakršna poteza v tej obliki bi se slej ko prej končala slabo za nas, iz vidika oviranja naših zaveznikov ali pa želje po maščevanju s srtani Hrvaške. Če že napademo sosedno državo, naj bo to z razlogom, in ne zato, ker to lahko, kot večina to misli. Cilj, h kateremu moramo stremeti, naj bo osvojitev večinskega dela Italije in izgon Hrvaške iz naše bližine. So praktično edini razlog, ki nam onemogoča mednarodno posredovanje v Franciji ali pa celo v Grčiji in pomoč našim zaveznikom. Te poteze bi nedvomno popestrile dogajanje v naši državi in nas dodale na spisek poštenih, hrabrih in modrih držav, ki v težkih časih pomagamo zaveznikom.


Slovenski cilj za zdaj še vedno ostaja osvojitev večinskega dela Italije in izgon Hrvaške iz Apeninskega polotoka, če bo le-to možno.

Dejstvo je, da je EDEN ponovno močan in primerljiv z ONE-om, ki v tem obdobju deluje precej neorganiziran s kopico držav, ki se borijo le za lastne interese. Večna poraženka pa sicer ostajajo balkanske države, ki si s svojimi bedastimi vojnami le otežujejo pot k dodatnim surovinam in boljši geopolitični legi v bodoče.

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly