Slovenska pot proti zavezništvu ABC ali k nasprotnicam "velikih"

Day 1,327, 07:52 Published in Slovenia Slovenia by Ice Killa

Slovenska pot pri iskanju lastne identite pri zavezništvih se je nedavno precej predvidljivo končala pri zavezništvu ONE, ki je javno naznanil, da nas ne želi v druščini držav, saj naj bi bili sami osebno premočni in bi to naredilo igro nezanimivo, kot je že zdaj. Seveda je ta odgovor prvovrstni izgovor, delno tudi laž, ampak da jasen prikaz naše vrednosti za ti. zaveznike, ki smo jim nekoč več kot samo pomagali pri dosegi lastnega viška v tej zgodovinski igri eRepublika. Nikdar, ampak zares nikdar tvoji prijatelji in pravi zavezniki ne bodo pozabili tvojih dobrih dejanj, ki si jih ti storil za njih in nasprotno. Tukaj je pa več kot opazno, da so politike teh samooklicaih prijateljstkih držav s strani Slovenije nastrojene bolj kot ne stran od naše nacije.


Težava morebiti ostaja naša oddaljenost od trojice držav članic ABC-ja, ampak to sicer ne bi smelo predstavljati pretiran probleme, ki ga s skupnimi močmi in dogovarjanji ne bi smeli rešiti. Pomembno je tudi dejstvo, da so v tem zavezništvu vse države med seboj enakovredne in delijo enako mnenje, torej neprimerljivo z ONE v vseh pogledih.

Govora je o aliansi ABC, ali tako drugače rečeno trojici držav, ki jih poznamo pod imeni Latvija, Litva in Estonija. Celotno zavezništvo je luč sveta ugledalo v času prvega napada na Belorusijo s strani Latvijcev ter Litovcev, ki so uspešno prevladali v teh bitkah. Estonija je po dolgem času trening vojn in bojevanj zavzela EDEN usmerjeno Finsko ter malce zahodneje je Litva uspešno okupirala norveško ozemlje. Nikar ne govorim, da je ta izbira optimalna za slovenske interese globalno gledano, je pa pomembno dejstvo, da je ABC pro-ONE usmerjen, kar nam načeloma ohranja upe, da bi nas v primeru morebitnega napada branile "večne" zaveznice na čelu s Srbijo in Makedonijo. Praktično se ne bi preveč ušteli, če bi rekli, da je to skupina manjših držav v primerjavi s skupino velikih, kateri smo se vse do danega trenutka želeli pridružiti tudi mi. Dejstvo, da je tukaj več manjših držav, za Slovence predstavlja up, kjer ne bomo zopet tretirani kot drugorazredna država kot že tolikokrat poprej za časa zavezništev PEACE ter Phoenix. Globalno sfero krojijo veliki in tega se je potrebno zavedati in pri tem Slovenija ni dobrodošla, kot so nam dali več kot očitno vedeti. Naši upi lahko stremijo k temu novemu zavezništvu in želji, da lahko nekaj ukrenemo tudi sami, ne pa le čakati na povabilo in da bo mimogrede iz nekje priletelo nenadejano. Ne, to ni tista Slovenija, ki smo jo poznali pred časom, naša diplomacija je takrat imela celo smisel, imeli smo moč se postaviti za lastne interese in le kdo pravi, da ne bi smeli reči ne Madžarski in njenim upom po zavzetju naše iron regije.

Pridružitev trojici držav bo nedvomno mukotrpna in po možnosti dolgotrajna, ampak nam le daja nek navdih, kam bi nas lahko prihodnost odpeljala. Ni boljšega priokusa kot imeti štiri države po velikosti približno enake, ki si ob tem tem delijo podobne interese. Seveda nikoli ne bodo stvari optimalne in bodo vedno malce bolj na strani katere izmed članic, ampak odnos, kateremu smo priča v ONE, kjer so nas praktično pozabili zdaj ko naša lega ne igra več te ključne vloge, je zares žalosten. To bi načeloma moral biti naš cilj, da poenotimo naš odnos z vsemi ter drug drugemu kažemo stopnjo zaupanja ter spoštovanja. Prijateljska dejanja se ne pozabijo in to je ključna zadeva.

Naša pot napram pridružitvi tej aliansi se je že začela s pristopnimi pogajanji, kaj bi bilo potrebno za našo državo pri pridružitvi tej skupini. Stališča, ki jih premoremo, se načeloma ne razlikujejo preveč od njihovih, torej je za Slovenijo ABC v primerjavi z ostalimi aliansami odlično popotnica za naprej. Edino strateško gledano stališče, ki jih moti, je le naša oddaljenost, vendar to tudi ne bi smelo predstavljati neke velike prepreke. Glavno vodilo pri celotni zadevi naj bo naša enakovrednost proti ostalim državam, Slovenci ne smemo ponoviti stare napake, kjer smo se vedno vedli po nekom, ki nas je na koncu le izkoristil za lastne dobro oz. za dosego prevlade in pri delitvi plena izpustil nas.

Druga opcija ostaja ustanovitev skupnega zavezništva z nekdanjimi velesilami Terre in preostalimi manjšimi državami. Tukaj se seveda porajajo misli, če bi to prevesilo našo nagnjenost proti ONE-u k temu zavezništvu in bi nas tako naredilo sovražnico velikih, kar bi bil načeloma pravilen izraz. Problemi so vidni že iz dejstva, da bi morali za osvoboditev Nemčije se boriti proti Poljakom in sodeč po tem, da so oni pripadniki največjega zavezništva, si s tem ne bi ravno prislužili uslug med ostalimi članicami, omembe vredna bi bila Madžarska, ki si že tako želi prodora preko naše švicarske regije, kar bi posledično rešilo dolgoročno in pereče vprašanje, kako povezati vse regije z eno preprosto potezo.

Slovenija je pri tem na dobri pot k realiziranju celotne zadeve, torej ostajata dve opciji odprti, če katera izmed teh planiranih pridružitev ne uspe. Smo nacija, ki lahko precej vpliva na ravnotežje stvari v igri s pravilnim pristopom pri diplomaciji. Ustvarjanje novih zaveznikov in ohranitev istih sovražnikov bi moral biti naš princip. Skrbi tudi dejstvo, da smo se zaradi zavrnitve, vsaj tako je rekel eSlovenec, takoj pripravljeni odpovedati (nekoč) izjemnim odnosom s Srbijo, Madžarsko in preostalimi državami. Precej zaskrbljujoče z naše strani.

Članek je napisan iz mojega lastnega vidika, prepričanja in mnenja, da je potrebno storiti nekaj naprej, kar pa ob enem ne bo ogrozilo naše neodvisnosti, kot se to lahko zgodi v primeru druge opcije, kjer bi tvorili skupno zavezništvo z nekdanjimi Terra državami ter preostalimi nepomembnimi in nevtralnimi državami. Torej opcija enakovrednih držav v ABCju ali na drugi strani prehod Slovenije k nasprotnikom ONE-a.

Piše se zgodovina.

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly