Slovenska opcija pri izbiri zavezništev

Day 1,320, 05:53 • Published in Slovenia Slovenia • by Ice Killa

Že ob pomisleku primernega zavezništva za Slovenijo, se po večini vedno najde težava imenovana naša nezaželjenost v tej aliansi najmočnejših. Žalosti podatek, kako hitro so se naša dobra dejanja pozabila in kam so šla nekoč tako dobra prijateljstva s Srbi, te smo nekoč smatrali kot brate ter Madžari, ki so naš še nedolgo nazaj rešili pred hrvaško okupacijo, morebiti le zaradi lastnega interesa, kot so to nedavno dokazali z željo po naši švicarski regiji. Smiselnost, da se pridružimo nekemu zavezništvu in smo v le-tem nezažljeni, ne, to žal ni smiselnost, ampak siljenje k nekemu dejanju iz obupa in podoben občutek si pridobijo člani ONE-a, torej Slovenija na pragu izbrisa ali pa principu samoumevnosti pri sodelovanju naše države z njimi. Zavedati se je le potrebno, da nismo še člani tako opevanih zaveznikov in verjetno sodeč po nedavnih dogodkov še precej časa temu ne bo tako, sicer se lahko veliko spremeni čez noč, ampak dejstvo ostaja. Slovenija ni zaželjena in bi bila v nasprotnem pomenu ob večji pomembnosti že pred časom sprejeta. Resnica, s katero se naše vlade vse do sedaj niso uspešno kosale.



Zavezništvo ABC, ki bi moral biti glavni cilj Slovenije do prihodnjega, je tudi edina realna opcija poleg veleopevane alianse najmočnejših, zatorej bi morali biti naši trudi napram pridružitvi v celoti usmerjeni k tej baltski celoti. ONE je izkazal nezaupanje oz. se nam je z drugimi besedami odpovedal. Naša pomembnost je bila prikazana na grenak način, ki bi si ga želel le malokateri posameznik ali nacija.

Opcije venomer ostajajo in tako je tudi v našem primeru. Imamo nedvomno možnost se udejstvovati v zavezništvu, kjer bo naše ime slišano in bomo poglavitno imeli tudi neko lastno mnenje ter ne bomo sledili le nadvladi najmočnejših držav, kot smo to do sedaj delali za časa PEACE-a in Phoenixa. Te podatke, dejstva, resnice govorim iz lastnih izkušenj pri mojem predsedovanju Sloveniji in izsiljevanju, ki smo jim bili priča oz. pri našem prikazu nepomembnosti. Žalostna resnica je to, da so te manjše nacije bile le del, ki je skrbel finančno plat vsega, medtem ko so se velike države venomer zanašale, če ne celo zahtevale, vojaško pomoč prijateljskih držav. Ko je prišel čas resnice, smo bili v težkih časih prepuščeni le samim sebi, oz. v našem primeru je bila pomoč ključna le takrat, ko je bila Hrvaška na pragu prestopa v Srednjo Evropo. Lahko se skrivamo za dejstvom, da so to naši zavezniki, ampak misleč, da bodo naše želje in interesi uslišani, je le utopija, ki si jo prodajamo v naših glavah dnevno.

Dandanes je le malo število zavezništev, ki so primerna za nas kot državo srednjega pomena in nekoč vojaško velesilo regije. Opcija sicer je v ABC-ju, ampak s trenutnim sistemom centraliziranih zavezništev je praktično vseeno, če smo nevtralni ali pa se pridružimo baltskim državam v iskanju naše prave identite. Mar ni dejstvo, kako je Madžarska prikazala našo državo v svetu eRepublika, dovolj jasen prikaz, da smo dobesedno rečeno nič za njih, za naše prijatelje smo pomembni le v težkih trenutkih, ko lahko na njihov ukaz priskrbimo pomembno škodo. Tukaj specifično ne govorim o Srbih ali Madžarih kot posameznikih, ampak je na tapeti njihova politika in dvolični odnos, ki smo ga mi bili v naši zgodovini v tej igri priča mnogokrat. Nima niti pomena omenjati časov italijanskega napada, ko smo se s Srbi že pred tem dogovorili, da bodo intervenirali nekaj dni po pričetku našega napada. To se seveda ni dogodilo.

Hrvati so mnogokrat omenjali, da smo v času, ko se borimo za lasten obstoj za preostale nepomembni in to iz dejstva, da bi se nas porabilo preveč vojaške škode, ki bi lahko odtegnila tako potrebne resurse drugod oz. pri obrambi velecenjenih regij - niso se motili. Nekoč in tudi danes je bilo tako, da je usoda neke države bila manj pomembna od ene same regije, zamislimo se, v čem je torej pomen vsega.

Nadaljujmo svoj pregled zavezništev. Litva, Latvija ter Estonija so načeloma proti nam prijateljstvo nastrojene, zatorej sem iz objektivnega stališča mnenja, da bi se naša želja po včlanitvi v zavezništvo ABC pozitivno iztekla. Če že ne bi bilo nekega ključnega pomena, bi bilo vsaj zadovoljujoče, da smo svojo identitio združili s skupno baltsko miselnostjo. Žalostno je tudi, da EDEN ali Terra nista opciji za nas in torej se iz tega stališča celotna zgodba zaključi, ABC ali nevtralnost sta tisti dve izbiri, ki sta najbolj privreli na plano v slovenskem duhu po iskanju primerne alianse oz. iz drugih besed pravih zaveznikov, ki nas ne cenijo le zaradi našega geopolitičnega položaja.

Slovenija nikdar ne bo primerljiva s Srbijo ali preostalimi velesilami eRepublika, ampak naša miselnost je tista, ki bo odločala, kaj bomo storili z lastno edržavo. Lahko se prepustimo toku in damo lastni državi okus nepomembnosti, torej prehodnosti za zaveznike, lahko pa je naša zgodba precej bolj pestra in pomembna ter dokončno naredimo nekaj, kar bo prekinilo to stagnacijo in enolično dogajanje pri nam. Igra je zato, da jo v glavnem principu igramo in naš problem se glasi v tem, da mi tega ne počnemo, ampak vse kar praktično delamo je, da opazujemo dogajanje. To napako smo pred tem storili že mnogokrat in jo ponavljamo. Cena morebiti niso ozemlja, ampak tisto najpomembnejše, kar lahko občutimo in to je izguba članov naše skupnosti. Regije je moč ponovno zavzeti, medtem ko je upanje po ponovnem obujanju "izgubljenih" pirovo.

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly