Premislek

Day 2,038, 08:08 Published in Slovenia Slovenia by Ice Killa

Igra umira, skupnost izginja. Ampak zgolj do te mere, da se potem ohranja tisto zvesto jedro prijateljev, ki so skozi vsa ta leta formirali eSlovenijo takšno, kot je. Naredili so jo posebno, nekako skorajda neponovljivo. Resda so bili spori, določeni nesporazumi, pa vendar Slovenija ni primerljiva z ostalimi nacijami. Naša aktivnost, naša sposobnost sodeč po tem, koliko številčni smo in posledično, kaj smo dosegli, je skorajda fenomen. Čudež. Nadziramo ogromno število regij ... ne le zato, ker smo prijatelji Poljske in Srbije, ampak zaradi diplomacije, čeprav na trenutke statične, to statičnot ohranja in slednja nam omogoča mirno življenje. Problem pa je ravno to mirno življenje, na katerega bi se rad osredotočil. Umiramo na obroke, ker ni akcije. Argrob je v enem izmed odgovorov v intervjuju lepo dodal, da položaj Hrvaške ne smatra za prekletstvo, temveč bolj za darilo, ker tako Hrvatom nikdar ne bo postalo dolgčas. Se mar zavedate tega? Slovenija rabi kratkoročno akcijo vsake toliko časa, sicer skupnost pade v težko stagnacijo in apatijo.

Cilj ni pridiganje, kaj je prav in kaj napak, temveč zgolj opozorilo da v primeru, da nič ne postorimo, igralci pričnejo odhajati. Še najbolj zagnani čutijo dolgočasje, sedaj pa se postavite v kožo preostalih, ki jim ta igra ni toliko blizu, pa vztrajajo zaradi drugih "dobrin", ki jih dobijo tukaj. Prijateljstvo, druženje, zabava. Bodimo iskreni do samih sebe. Zabave že dolgo časa ni, odžiramo si jo sami, ker smo mnenja, da bomo tako izgubili tiste regije, ki jih trenutno nadziramo, ker smo mnenja, da nam lahko Švica in Italija ogrozita prevlado nad trenutnim ozemljem - v času popolne dominacije TWOja, kjer je ogrožena celo suverenost samih ZDA. V času, ko se Kitajska, Grčija, Romunija povezujejo z najmočnejšimi, ker se bojijo izbrisa. Prav v tem obdobju se mi Slovenci bojimo, da bomo morebiti izbrisani, če naredimo korak več.

Finančno gledano je vsaka poteza poteza odveč. Ampak na dolgi rok te igre ne igraš zaradi financ, temveč zaradi skupnosti. Primarni cilj tistih, ki so na vrhu ne sme biti ohranjanje status quo položaja, temveč spreminjanje česarkoli, kadarkoli in kakorkoli je to možno. Zakaj? Mar igramo to igro, da večno stojimo na izmišljenem ozemlju ali je cilj nekaj drugega? Akcija, ki kreira zabavo in zabava, ki kreira pestrost v skupnosti? Nekaj je potrebno storit.

Večji užitek je igranje ob ostalih Slovencih, ki te morda razumejo, kaj pišeš kot ob številnih tujcih. Imejte to v mislih. Igra nekje pridobiva, drugod pa izgublja igralce in mi smo se znašli na slednjem koncu. Potrebna je zgolj akcija, neka poteza, ki morda ne bo spet trajala v nedogled, ampak bo potešila težnjo skupnosti, da se nekaj dogaja. S tem naredimo uslugo vsem nam, ki vztrajamo. Še tisti, ki so relativno neaktivni, bodo oživeli in prispevali nekaj dodatnega, ker se dejansko nekaj dogaja. Nekaj dotlej nevidenega.

Tudi jaz sem ob napadu Tajske ali Črne Gore na ZDA imel občutek, da je to izjemna potrata denarja. Potem pa sem se vprašal, zakaj so se odločili za omenjeno potezo in sem prišel do preprostega odgovora - da potešijo tisti manjkajoči faktor. Zato bi predlagal, da se odločimo za napad na ZDA. Izguba ene ali dveh švicarskih regij nas ne bo prizadela.

Čutim se dolžnega, da izrazim svoj pomislek nad tem, kar se dogaja. Ker preprosto dolgoročni cilj je ohranitev igralne baze - ali pa celo povečanje. Ampak do povečanja lahko pride zgolj, če se kaj naredi na tem. Kot tudi do zabave ali akcije. Nenehno čakanje, da zabava pride do nas je neumno. Do sedaj nismo počeli prav nič, nikoli nismo pokazali samoiniciative. Kaj porečete, da jo pokažemo zdaj?

Predlagal bi napad na ZDA, na kogarkoli, če sem iskren, ker lahko, ker je potrebno. Ker moramo. Sicer si lahko obetamo mrk skupnosti, ki se že dogaja. V ostalih državah se nekaj dogaja, pa četudi nekatere države mirujejo, mirujejo zato, ker so imele predtem številne utrujajoče, dolgotrajne konflikte. Slovenija ni imela ne konfliktov ne zabave. Smo največji poraženci. Največji izgubaši, ne zato ker mirujemo in uživamo v vseh trenutnih surovinah in ne zato, ker nimamo vojn, temveč ker izgubljamo člane skupnosti.

Zamislite se. Če se ne postori nič, lahko rečemo nasvidenje številnim članom. Tistim, ki so nekaterim izmed nas popestrili igro - tisti, s katerimi ste se nekateri spoprijateljili. In izguba teh je izguba za druge in izguba drugih vodi v izgubo tudi teh. Domino efekt.

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly