Join the new world

Po dolgem obdobju mirovanja, ki ga je začinil padec večine izmed članic dvojnega zavezništva, torej EDENa in Terre, se je Hrvaška precej hrabro podala v lov na slovaške regije preko našega Prekmurja in nato uspešno zasedla tudi Burgenland, ki je strateško izjemnega pomena. Že iz vidika, da tam na vse pretege svojo moč troši najbolj opevani tanker eRepublika Romper, nam lahko to poda jasen prikaz vrednosti celotne zadeve za Hrvaško in prav tako s strani Madžarov in celotnega ONE-a, ki se nedvomno zaveda nevarnosti, ki jo lahko povzročijo naši južni sosedi v primeru, da se jim da proste roke. Za diverzijo je bilo poskrbljeno tudi v Češki, ki je v danih okoliščinah na dobri poti, da se po dolgem času zopet osamosvoji, na žalost temu ni tako pri Nemčiji, omenjena država bo verjetna priča padcu vseh svojih regij v imenu preprečitve prodora najbolj nevarne države v celotnem EDENu v tem trenutku. Iz taktičnega pogleda bi osvojitev nemških regij za ONE pomenilo več kot velik korak k preprečitvi pretiranega raztezka Hrvatom, saj bi v najslabšem primeru, ob predpostavki da bi mejili na Poljake, bili primorani se boriti na večih frontah.


Premeten hrvaški - za sedaj- pokus prodora proti slovaškim oz. avstrijskim regijam. Kot odgovor je Poljska sprožila vojno napoved na Nemčijo in tako precej omejila možnost naših južnih sosedov po posegu v Čehoslovaško. Bitke na nož se za zdaj odvijajo v Burgenlandu, kjer Hrvati uspešno varujejo svojo cenjeno regijo in tako ohranjajo upe odprte.


Časi, ko je v bitkah ključno vlogo igralo tankanje na račun porabljanja lastnega denarja oz. prihrankov, so se očitno vrnili in dokaz je tudi precej ohrabljen EDEN, ki mu takoj za petami sledi Terra. Precej zaskrbljujoč je tudi podatek o vzpenjajoči grški premoči nad Makedonci, ki naj bi se po govoricah sodeč odločili za umik iz Italija ter so se dokončno odločili, da svoj nacionalni fokus preusmerijo na Bližnji vzhod, kjer se v primerjavi z Apeninskim polotokom skriva tudi več resursov ter same meje niso tako prepredene z velesilami, kot je to primer v Franciji, ki so jo delita Madžarska in Poljska, torej opcije so v teh okoliščinah precej mrke za naše zaveznike. Ob morebitnem padcu makedonskega vpliva v Grčiji, ki bi se nato preselil v Egipt in Savdsko Arabijo, se načeloma ne obeta nič dobrega Turkom, ki so že sedaj na precej slabi poti, da po dolgem obdobju brez prave nevarnosti zopet izgubijo svojo neodvisnost napram svojim rivalom, najbližje k temu je za sedaj Bolgarija, nadaljnja vključitev Grčije pa je praktično le vprašanje, kako dobro se bodo Makedonci spopadili s to resno grožnjo.


Precej resna grožnja Makedoniji s strani Grkov jim povzroča čedalje večje težave, vračajo se tudi tankerji, ki so še nedolgo nazaj igrali ključno vlogo. Vse za osvoboditev lastne države, ki je že precej časa pod kontrolo Makedoncev. Malce vzhodneje se Turkom porajajo precejšnje skrbi po uspelem napadu Bolgarov na Marmaro, praktično še pred tednom je bila Bolgarija delno okupirana s strani Turčije, torej precejšen preskok iz bitke za preživetje v boj za osvojitev tvojega nasprotnika.

V Sloveniji je stanje po precej burnem obdobju z Madžarsko, kjer je slednja zahtevala našo iron regijo v Švici, znova na dobri poti k izboljšanju odnosov z našimi zaveznicami. Naši naciji se obeta pridobitev dveh surovin in izguba dozdajšnje v Švici, ki jo Madžari tako zelo potrebujejo za sklenitev svoje verige. Ta dogover je sicer odvisen od uspeha celotne vojne v okolici Avstrije in Slovaške, ki jih popestrijo tudi RWji v našem Prekmurju, drugače pa bomo v vsakem primeru pridobili na račun ostalih držav. V svetu eRepublika je precej redko videti tako majhno državo, lahko rečemo tudi manj pomembno, da bi posedovala toliko regij kot jim mi sedaj in kot jih še bomo. Stvari, ki so omenjene tukaj, so le dokaz, da so nekatere stvari, ki smo jih sprejeli in h katerim stremimo v teh časih, bile pravilne in so nam prinesle potrebne bonuse, ki nas lahko pripeljejo še tako bližje k statusu, ki si ga želimo, če že ne po številu prebivalcev, pa bi to lahko predstavljal naš vpliv v regiji, ki je prepredena s šibkejšimi državami od nas. Situacija naj bi se spremenila tudi na južnejšem delu Italije, kjer se govori, da bo Madžarska ciljala k širjenju svojega vpliva še na italijanske regije poleg ostalih, ki jih trenutno že premore.


Slovenija bo z umikom Makedonijo iz Italije (najverjetneje) pridobila Toskano in Ligurijo iz surovinskega pogleda, obetajo se nam tudi preostale regije, ki pa za zdaj še niso natančno določene. Madžari naj bi prevzeli južnejši predel Apeninskega polotoka in tudi švicarsko iron regijo. Dogovor sicer še ni dokončno sklenjen in to so za zdaj le govorice.

Iz principa taktične podpore držav druga drugi je več kot opazno, da je severni del hemisfere popolnoma pod nadzorom ONE-a, medtem ko glavni problem najbolj opevani aliansi povzroča južnejši del, kjer prevladujeta Bolgarija in Grčija, severnejše tudi Hrvaška in bi lahko morebiti po dolgem obdobju dominacije poskrbeli za potrebne spremembe v igri in jo privedla v odboje tesnih dvobojev, kjer je ključno vlogo igral sleherni posameznik, če seveda svojo vlogo niso odigrali tankerji. Hrvaška strategija bi morala oz. verjetno cilja na vzopostavitev svoje dominance v Avstriji, kjer bi se lahko poleg Slovenije zasidrali v območju brez meja na preostale sovražne nacije in to bi našim južnim sosedom več kot pomagalo pri nadaljnjem planiranju svojih pohodov. Potrebno se je zavedati, da četudi Hrvati premorejo še toliko tankerjev, kot jih le malokdo, je boj na večih frontah misija nemogoče tudi za njih. Glavne grožnje nedvomno predstavljajo Slovaška in njihovi kup MPPjev ter sama moč Poljakov, kjer bi mogoče lahko Hrvaška apelirala na pomoč svojih simpatizerjev, če jih sploh še imajo, ter Madžarska, ki pa je, kot je to bilo že omenjeno pred tem, pretiravala z zavzetjem regij in je lahka tarča RWjev. Torej iz tega lahko sklepamo, da Madžari napram Srbom le niso tako dominantni, kot bi to lahko pričakovali.

Igra se je s preprosto trditvijo preselila na ameriški kontinent, kjer se Američani trudijo pri obdržanju lastne neodvisnosti proti Srbom ter na drugi strani Evropa, ki je tarča nenehnega cikla uporniških vojn v Grčiji ter epskih bitk v Bolgariji in Turčiji, ki bi lahko slej kot prej privedle do izgube suverenosti slednje. V Južni Ameriki je padec španskega vpliva le še vprašanje časa, Brazilija se je po vrsti uspešnih napadov znova pobrala in je uspešno prestala svoj preizkus vdržljivosti. Naslednja tarča v primeru uspeha sovražnikov ONE-a, bi lahko predstavljala Srbija, saj bi zaradi svoje gloabalne lege in pretiranega osvajanja lahko postala tarče svoje požrešnosti in nenasistnosti pri osvajanju oz. uničevanju svojih nasprotnikov. Države bi morale za svoj dolgoročen obstanek na karti eRepublika in ob tem, da bi uspešno zadržale vse potrebne surovine, pametno izbirati med kvantiteto in kvaliteto. Primer prve bi lahko bila Madžarska in Srbija, medtem ko je slednja opcija za Slovenijo.


Ameriški upi se zopet manjšajo z vključitvijo Srbije v vojno proti njim. Kratkotrajajoči uspehi proti Madžarom in Špancem v RWjih in direktnih vojnah se jim za sedaj še niso povsem izplačali, kot si bi le-to želeli.


Makedonska prioriteta je preusmerjena iz Italije na Bližnji vzhod, kjer bodo tudi gradili svoj prihodnji imperij, v ta namen je postala egipčanska regija najbolj poseljena v Makedoniji, z namenom, da se prestolnica preseli tja.

Glavna možnost za spremembe se EDENu ponuja pri vztrajnih Makedoncih, kateri so svojo prihodnost vložili v Egipt in Savdsko Arabijo, vendar imajo precejšnje težave pri branjenju svojih osvojenih regij zaradi moči tankov. Prihodnost bi lahko v primeru še nadaljnjega uspeha borcev sovražne alianse prinesla še veliko razburkanj in sprememb, ki jih ONE ne bi želel videti. To je vse le cikel igre, ki ne traja večno.

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly