Obet težkih časov[Predsedniške novice]

Day 1,360, 12:31 • Published in Slovenia Slovenia • by Ice Killa

Bizarne poteze, ki jih je Slovenija naredila v zadnjih nekaj dnevih, bodo tokrat dokončno dobile svoj pravi obrazi, torej namen in zakaj je temu tako. Kot je lahko velika večina opazila, v Italiji zeva velika luknja in prav ta most je namenjen prehodu Poljakov do hrvaško okupiranih regij v Italiji. Namen je povsem jasen, dokončno izgnati naše južne sosede iz Apeninov ter opraviti z njihovo nevarnostjo. Pomnimo, da so v času mira praktično brez težav preprečevali slovenski upor in posledično tudi uspešno osvobojali naše, slovenske kolonije v Italiji. Prav zaradi grožnje Hrvatov in njihovega nenehnega prodora napram našemu izgubljanju regij, je slovensko strana prisililo v to dejanje, dejanje, ki bo povzročilo Hrvaški še toliko dodatnih sivih las in uničilo njihove sanje o kolonijah ter željah o širjenju na preostale konce sveta.


Poljski namen je jasen, preiti preko Avstrije v Italijo in nato uspešno iz Italije "izgnati" Hrvate, ki se v teh trenutkih že borijo na večih frontah širom svojih meja, najbolj očitna je tista proti Madžarom, kjer so po začetnem prodoru, dokončno utrpeli poraz.

Nikdar ni bil naš namen ustvarjanje sovražnikov z našimi sosedi, s katerimi smo do sedaj delili že toliko grenkih in pozitivnih izkušenj. Številne vojne, srečanja v resničnem življenju in seveda, te stvari je moč naštevati v nedogled. Glavna težava se skriva v porazni hrvaški diplomaciji, v njihovi nezmožnosti pri zavedanju, da jih agresija ne pelje nikamor, ampak da so v dani situaciji podrejeni. Država, ki sloni na tankih, ne more biti nikdar močna, saj se v trenutku, ko se to pretirano tankanje preneha, le-ta znajde v popolni krizi. Skupnost se dobesedno rečeno navade, da jih bo nekdo reševal iz zagate, a dobro vprašanje je pa, kaj se pripeti, ko se ti posamezniki odločijo, da je dovolj dovolj. Tega se sicer vsi zavedamo, vendar se naši rivali, sovražniki s tem nočejo sprijaznit in torej iz tega vidika gledano, je katastrofa že ta, da država, ki originalno ne more obraniti svoje regije pred populacijsko in vojaško močnejšimi državami, misli, da lahko kljub temu širi svoj vpliv. Žal, potrebno se je sprijaznit, da s silo to ni mogoče. Izgovarjanje, da je ONE tisto zavezništvo, ki kroji celotno zadeve je nesmiselno. Kot primarni vzrok se je potrebno vprašati tisto ključno vprašanje, zakaj so Poljaki in Španci zapustili Hrvaško v tem položaju in kam jih to vodilo. Nedvomno so iz tega položaja kot zmagovalci prišli nekdanji zavezniki naših sosedov, ampak je mogoče tukaj tudi delno kriva diplomacija Hrvatov, da niso uspešno prepričali svojih tako iskrenih prijateljev, da so oni tista prava izbira, nedvomno.

Torej, Hrvaški se obetajo težki časi in Slovenija ne namerava sedeti križem rok ter bo to priložnost izkoristila. Zavzeli bomo tisto, kar smo pred tem izgubili in tisto, kar pred tem nismo mogli, torej večino Italije. Naša naloga je tudi pomagati zaveznikom v težavah in ključ do celotne zadeve je delati poteze, ki se bodo poznale na slovenski aktivnosti na dolgi rok in ne zato, ker to lahko, kot je bilo to že tolikokrat omenjeno.

V zadnjih dnevih je veliko debato požel tudi predlagan proračun, kjer je glavna težava ta, da smo v preteklih mesecih ustvarili precejšen minus in iskanje rešitev, kako celotno situacijo rešiti, je dokaj mučno in dolgotrajno. Glavna rešitev se poraja pri ideji, da bi se posamezniki odločili, ali si želijo hrane oz. orožja in bi to prejeli. Razlog je bil podan že zgoraj, zakaj je temu tako. Redno ustvarjanje minusa in če bomo nadaljevali s tem tempom, kot je bilo temu v prejšnjih mesecih, je le vprašanje, kdaj bo država ostala brez lokalne valute. Nadaljnje informacije o proračunu bodo seveda jasne kmalu, trenutno je celotna zadeva v zaključni fazi in kdaj bomo priča odloku o sprejetju, je le vprašanje časa.

Iz taktičnega vidika je slovenski položaj precej slab. Na svojih mejah imamo tako Hrvate, Italijane kot Francoze, ki se trudijo preprečiti slovenski prodor v južno Italijo. Iz tega vidika jim celotno stvar olajšuje že sama številčnost in naša zasedenost z uporniškimi vojnami, s katerimi se soočamo dandanes. Na žalost nam v teh trenutkih ne preostane nič, kot pa preprečiti Francozom, da tudi v nadaljnje preprečujejo naše kolonizacijo juga Apeninskega polotoka. Obet težkih časov je prispodoba Slovenije, kako se trudimo doseči nekaj, kljub dejstvu, da se nenehno borimo z mlini na veter. Možnosti za baby boom so, vendar je iz našega pogleda to težko doseči, mediji rabijo neko unikatnost naših člankov, drugačen princip, mogoče celo prikaz, kako ta igra ponazarja resnično življenje v korupciji, izdaji in dvoličnosti ter kako velesile izkoriščajo manjše. Temu lahko rečemo psihologija eRepublika, torej virtaulne igre, ki na las spominja na resnično življenje.

Po mrku pri novicah o zavezništvu, smo se v vladi sprejeli, da bomo, v primeru dokončnega formiranja zavezništva ONE, celotno zadevo prepustili v odločanje slovenski skupnosti, ali si to želijo, ali ne. Čutimo, da peščica izbrancev ne sme in ne more odločati o usodi celotne države pri tako pomembni zadevi in zatorej je ta sklep dokončen. Sicer se slabe novice zgrinjajo tudi nad Titans v primeru Turčije, ki si želi v zavezništvo ONE in pri tem grozijo Makedonci z izstopom, če njihovi "bratje" ne bodo deležni iste obravnave. Celoten srd Turkov je uperjen nad Špance, slednji so prav zaradi njih izgubili nekaj precej pomembnih bitk napram Američanom.

Cilj je jasen, prihodnost je jasna, izvedba je negotova. Čaka nas buren besec, katerega cilj je jasen, oživiti stagnacijo, ki nas je pestila v preteklih mesecih, pripeljati tisto ključno stvari, ki ji rečemo zabava, nazaj in pripeljati prepotrebne baby boome. Prihodnost države leži na vseh vas, na vaših trudih in upih, da lahko pripeljemo novince v to igro. Biti ali ne biti, ne danes, ampak v prihodnosti.

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly