Na izgubi zgolj balkanske države

Day 1,401, 15:17 • Published in Slovenia Slovenia • by Ice Killa

Ko omenimo balkanski konflikt in zmagovalce, če jih sploh lahko tako imenujemo, seveda pomislimo sprva na srbsko osvojitev Hrvaške, padec Romunije napram Madžarski ter seveda neuspešen poljski vpad v Ukrajini, kjer je bil primarni cilj napad na Romunijo ter verjetno tudi "izgon" Bolgarije iz preostalih regij, ki so nevarno blizu poljskemu okolišu. Govora je o zmagovalcih, zmagovalcev iskreno rečeno v tem konfliktu ni, je zgolj država, ki je to najbolje izkoristila pred časom in se na ta račun okoristila prav vseh surovin in sedaj brez pretiranih težav uživa svoje življenje kot imperij eRepublika oz. je uživala, dokler ni postala tarča skoordiniranih napadov s strani EDEN zavezništva, ki so sejali ogromno škodo in teror v srca Poljakov ter omajala njihovo vero v nadmoč v okolici Francije in Nemčije. Tukaj si sam sebi porajam vprašanje, mar ni škoda gledati velesila te igre, kako se borijo za nesmiselne regije na Balkanu, medtem ko se preostale države mastijo na njihov račun in na koncu jim lahko le dajemo vtis, da so dobri zavezniki, a to na koncu izkoristimo v lasten prid. Pod tem pomenom si predsavljam Hrvate, za katere iskreno rečeno noben narod ni storil toliko, kot so oni storili za ostale - so primer altroizma na višku, medtem ko so ostali bolj egocentrično usmerjeni. Miselnost se sicer lahko sčasoma spremeni, a ne pretiroma, zatorej je ključ pri celotni zadevi, da se uravnovesi moč držav v celotni sferi eRepublika in ne zgolj kopiči vse "vojne glave" na Balkanu, kjer nato nastaja kaos zaradi vpliva nacionalizma iz resničnega življenja. Admini pač to s pridom izkoriščajo, ker jim daje vir zaslužka in nekateri posamezniki to jemljejo skoraj kot samoumevno in se ne sprašujejo o vzrokih ali posledih, zakaj ne, je njihova lastna presoja, vendar je napačna že iz principa.


Balkan, ali območje popolno nesmislenih vojn, znova kraljuje v vsem svojem blišču nenehno trajajoče akcije, kjer je edino vprašanje, kdaj se bo celotna stvar zaključila. Oh, ta nesmisel.


Karikatura poljske žoge.

Balkanski sod smodnika je za nas lahko, seveda kot zunanje opazovalce, toliko zanimiv kot azijska fronta, torej nična zanimivost. Odgovor se pa skriva prav v tem, da smo te vojne dali že skozi in posledice so bile zgolj vrtenje v krogu brez pravih razultatov, kjer je na koncu profitiral admin. Zaskrbljujoče dejstvo, zares, ampak kaj lahko storiš, če pa so trenja prisotna že zaradi nasprotnih zavezništev in ega številnih nacij, ki menijo, da so nad drugimi - izrazit primer tega je lahko nedvomno Hrvaška in njihovo izsiljevanje Slovenije, ali pa celo Poljska, ki je še pred kratkim dajala vtis, da si lahko privošči, kar si zamisli in motili so se, na srečo.

Zmagovalcev v bitkah, ki nosijo ničen pomen, ni. Potrebno je gledati z dolgoročnim pogledom, kaj ti lahko prinese recimo izbris države za en dan, če nič, potem nima pretiranega smisla, če pa je v igri številčen baby boom, potem je na izgubi zgolj tvoja sovražna država, zavedajmo se tega in to smo postorili tudi Slovenci, ki smo prav zaradi tega ostali, to kar smo danes. Imeli smo eno in edino možnost po svetovni moči in načeloma nam je to delno uspelo, pa čeprav še vedno igramo precej majhno vlogo napram velesilam, pa nosimo del odgovornosti oz. smo imeli precejšnjo odgovornost recimo za časa Phoenixa in naše osvojitve Rhone Alps. Zgodovinski dogodek, ki je bil možen izključno zaradi našega kosanja in enakovrednosti z ostalimi državami. O nadaljnjih potezah Madžarske, ki je nato s svojo individualistično potezo praktično dopustila Španiji pot do nekdaj najbolj vredne regije, pa ne bi izgubljal besed.

Zaradi same moči balkanskih držav se prihodnost prav vseh skriva v manj poseljenih državah, torej približno kot po principu Slovenije, ki uspešno za zdaj drži kolonije v Švici in Italiji. Ampak to je seveda lažje reči, kot izpolniti, Srbija je nekoč uspešno tvorila pot preko Romunije do prostranih regij Azije, a nato neslavno padla. Preprosto rečeno je držanje regij države, ki premore polovico tvojega prebivalstva, misija nemogoče, ali pa celo prvovrstna utopija. Tega so se končno zavedli Hrvati in naredili tisto potezo, katero smo pričakovali od njih že mesece in mesece - prešli so v Italijo, a nato pričeli s svojim principom izsiljevanja, kot smo bili temu priča že nekoč za časa njihove želje po prehodu v Avstrijo, kjer pa smo Slovenci igrali ključno vlogo pri njihovem neuspehu, saj smo jih neprestanoma blokirali in oteževali delo na vsakem koraku.


Postpono grajenje terotorialnega obsega in interesa v regij je ključ za uspeh, kar je pokazala Slovenija. Naš vzpon na vrh držav z največjih obsegom se je začel pred časom z napadom na Italijo ter nadaljeval postopoma po obdobjih vzpona in padcov številnih velesil.

Srbija ima sicer taktično možnost, da preide v Centralno Evropo, a je ta opcija iz njihove stališča precej malo verjetna. Nekoč so premogli določeno samoiniciativo in samozavest, danes je od tega prisotno bore malo. Na stari slavi se ne gradi imperija, je vse, kar lahko pripomnemo ob tem in tega se zavedajo srbski prijatelji. O Bolgariji in Romuniji je pravzaprav škoda izgubljati besed, lahko jih označimo le kot kolateralno škodo najmočnejših in njihov kolonialni imperij bo mogoč šele takrat, ko bosta obe državi imeli cilje, ki so tudi izvedljivi. Današnji nenehni napadi na Srbijo in Madžarsko škodijo le njihovi suverenosti in stabilnosti. Temu lahko rečemo brezpomenske vojne, ki so zgolj namenjene, zato, ker lahko in ne z namenom, da se nekaj doseže.

Madžarska je izmed močnih držav v balkanskem kotlu še najbolj odprta k pohodu proti "prostim" teritorijem, torej preko Avstrije pa vse do Francije. Obseg, ki so ga dosegli na višku razpona zavezništva ONE. Njihova temeljna pomanjkljivost se skriva v tem, da so precej vase zagledani in ne upoštevajo mnenj manjših nacij, ki imajo lahko v določenih primerih tudi prav. Nikdar mi ni bilo jasno, kakšen je namen iti v vojno z nekom, kjer je edina pridobitev respekt, ki pa je v eRepubliku brez pomena. Lahko gledamo, lahko vidimo, a razumemo težko, to je stvar mišljenja politikov, ki delujejo v glasu populizma. Dejstvo je žal tako.

Svoje interese se gradi postopoma in v vojne preide z namenom. To so vse temeljnje napake balkanskega kotla, ki pa verjetno zaradi nacionalističnih trenj nikoli ne bodo popravljene. Bitke, kjer je zmagovalec le admin, so prevladale v tej igri, na koncu pa se vprašamo, zakaj toliko škode, če pa ozemlje pade že v naslednjem dnevu. Jasnost nekaterih stvari je zamegljena tudi meni.

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly