Kitajke so fajne!

Day 1,774, 07:13 Published in Slovenia Slovenia by SmoothZiga

Pisalo se je nekje začetek leta 2006 al 2007, saj nisem več ziher ker je to že ja 100 let nazaj pa moj spomin tudi malo spominja na onega od zlate ribice. V glavnem, moja mama hodi službeno veliko na kitajsko in pač žiga je prišel na idejo, da bi on tudi šel 1x polek malo pogleda kak je kaj tam na vzhodu. Po dolgih mesecih lobiranja sem te le dosegel da žiga gre na kitajsko.

Bilo je nekje maja ko sem se vsedo v avto in pičil proti Brniku. Ura je bla tam neki 18:00 ko uredim vse zadeve na letališču in sedaj mp3 (vsaj mislim, da so te že bli mp3-ji… al pa sem mel cd player, saj ne vem) v uhe in čakat na let proti minhnu. Ko se vkrcamo na toti naš adrijin frčoplan poletimo in kot bi reko keks smo že na ogromnem letališču minhen, ki pa v bistvu ni tako velik kot bom opazil v prihodnjih dneh. Ker sem bil sam in dokaj novi kar se tiče letališč (pred tem sem samo letel iz brnika v london) celi zmeden iščem na oni OGROMNI tabli za odhode številko terminala za let minhen – shanghai. Ko ga le po 15min najdem ugotovin, da imam natanko 25min, da pridem do terminala in se vkrcam na njega. Valda jaz celi panični in živčko kot sem laufam po tistem letališču kot, da bi me lovil Jason z mačeto. Končno pridem do onega »checkopint« kjer ti pogledajo karto in te spustijo na letalo in vam rečem, ko sem zagledal ono azijsko stevardeso, ki me je tako z nasmeškom pozdravila sem bil mirn ko buda po 1 letnem meditiranju. Na letalu rabiš pol ure preden najdeš svoj stol ker je letalo velko za 1000 avtobusov in ugotovim, da sedim ravno na prvem oz zadnjem (kak pač pogledaš) stolu, ki je ob prehodu iz economy clas v first clas. Dobra stvar je bla ta, da sem mel velko prostora za noge, slaba stvar pa je, da sem vedno ko je stevardesa odprla one zavese vido kak oni biznismeni in bogataši furajo luksuz. Tak, zdaj pa 12 ur letenja… to bo še zanimivo. Postrežba seveda na vrhuncu kot se spodobi pri lufthanzi, stevardese pa tudi take, da sam glej pa pazi, da ti nea slina iz ust priteče. In seveda, ko so vidle stevardese nekega 19 letnega fanteka samega na letalu proti kitajski so bile vse ful prijazne do mene jaz pa sem mel v glavi skos nek prizor iz kakega p0rn filma kjer pač obdeluješ eno hudo stevardeso na wc-ju 🙂
Po treh obrokih, 10ih filmih in še krajšem spancu prispemo na letališče shanghai, ki je huuuuuuugeeeeeee. Se spokam iz letala in potem panika kam it saj je vse bolj kot ne napisano v kitajščini. Odločim se, da se bom pač držal tisti grupi kateri je zapustila našo letalo. Po pomojem 10ih »chekpointih« pri katerih si moral vedno pokazat pasuš, izpolnit 3896346954 raznih obrazcev končno pridem do onga predela kjer vzameš svoje kovčke. A dlje kot čakam mojga kovčka ni, jaz že celi paničen in že pišem mami, ki me je čakala zunaj letališča, da nimam kovčka in kaj naj zdaj naredim… kaj če so najdli kake droge not in me bojo zaprli 🙂. No po 20min le te pride tisti moj kovček in pod pod noge proti izhodu. Ko prideš do izhoda je pa tak kot v filmu. Tisoče in tisoče folka čaka na koga, polno onih tablic z napisi raznih imen in seveda polno šoferjev, ki čakajo svoje šefe. Končno te najdem mamo, ki je tam čakala z svojim poslovnim partnerjem in njegovo hčerko. Ko se pozdravimo in predstavimo je skoraj prva beseda, ki sem jo slišal od onega hčerke v polomljeni angleščini »you are very handsome«… žiga je spet mel v glavi nek prizor iz enga filma za odrasle in ego je že rasto.

In, da bi bil še dan popolnejši nas čaka odzuni ena ona džip limuzina in pičimo proti hotelu… waaaaaa to je lajf. Ob prihodu v svojo sobo v hotelu padem na postlo ko deska saj nisem spal že ene 35ur pa še 9urna časovna razlika je.


Od onga hčerka in vodič.

Nasledni dan je čas za ogled shanghaia. Pred hotelom me že čakata od onga hčerka in nek njen frend, ki je bil vodič saj je znal dobro angleščino ter seveda šofer a tokrat z nekim starim razjahanim bmw-ejm. A sem kr hitro ugotovil zakaj saj je tam promet taki, da če mene postaviš nekam na cesto ti na prvem križišču naredim prometno. Tu nea poznajo smerokazov, rdeča, zelana, rumena luč na semaforjo, to je vse enako tu sam pelaš ravno. Stop znak, znak za prednostno cesto to je tudi tam sam tolko, da pač je tam za okras. Po celodnevnem ogledu mesta se vrnem v hotel a še pred tem sta me ona2 povabla če ga grem zvečer polek njih ven malo žurat. Ura je bla tam neki 9 zvečer ko so prišli po mene in men se je skos čudno zdelo zakaj gremo tak hitro ven saj kolk vem se ponavadi v velikih mestih partyi pa to začnejo komaj ob 11 ali 12 zvečer. A kr hitro mi je blo jasno, ko smo se znašli v neki vrsti za vstop v nek diskač in smo tam čakali preklemanski 2 uri… dveeee uri!!!!!. Ne vem zakaj ni mogla ona podmazat onga varnostnika tam saj pa te majo keš če si lahko privoščijo neke limuzije pa šoferje. Ko pridemo not sem skor obstal od presenečenja, res tak kot vidiš v kakem filmu, v kaki taki zakotni sobici si videl neke zajebane tipe z nekimi puncami pred vhodom pa čakali dve omari. Ko se sprahajaš not po diskaču se ti skos zdi, da doživljaš dejavu ker je folk ful podoben in se ti skos zdi, da si totega že vido. Po pol urnem iskanju te le najdemo njuno ostalo družbo in v prvem trenutko me skoraj posilijo ostale frendice saj so baje kitajke ful nore na evropejce in zelo so agresivne. Več detajlo nem pisal ampak naj vas razočaram, ni se končalo z srečnim koncem LoL.
Nasledni dan je čas za šoping. Z mamo se odpravima v neko hjuge tržnico in seveda gremo iskat znamke kot so DC, Ecko, Billabong, QuickSilver in podobno. Seveda te vsi začnejo posiljevat in kričat za tabo »luka luka« (mišljeno kot look look) in »čipa šopa« (mišljeno kot cheap cheašp). In tako kot arabci tudi kitajci zelo radi handlajo. Seveda ko vidijo, da si tujec ti postavi ceno tako kot, da bi šel nekam tule pri nas v madness al pa obsession kupovat. A handlanje prepustim jaz moji mami, ki hladnokrvno obere onega bogega kitajčka in kupi kavbojke za 2000 SIT (ja te so še bli dobri SIT-i), pulover za 1500 in majco za 1000. Jaz osebno bi pomojem kupo kavbojke že za 5000 al pa še več saj se bi mi zdelo že to ful poceni glede na to, da so pri nas prišle ponavadi tam med 20-30 jurjev. Na koncu sem prišel domu v hotel z 3 kavbojkami, 4 pulovri in ene 8 majcami in novim »original« samsonajt kovčkom in zapravil za vse skup 22 jurjev. Zvečer se polek mame odpravim na neko poslovno večerjo z njenimi poslovnimi partnerji . A tokrat sma šla z taksijem do tiste restavracije in rečem vam, to je bla ena najbolj razburljivih vožn v mojem lajfu. Itak so tam vse ceste tak od 3 do 5 pasovnic a ker je tam intak ogromno avtov naredijo oni iz 3 pasovnice vem 5 pasovnico. Če pa to ni dovolj pa še taksi zapela na pas ki je namenjen za kolesarje in motoriste. To seveda poteka vse ful hitro in jaz sem mislo, da bom tisti sedež ven ftrgal z rokami.
No ko pridemo v neko luksuz restavracijo nas napotijo v neko zasebno sobo kjer nas že čakajo neki folk. Sedaj pa hrana. Kelnarji začnejo gor nosti vse svašta, polno vrst mesa, neko zelenjavo itd. Vsi že jejo jaz pa še kr čakam kdaj bom te dobo riž če pa je ja kitajska znana po rižu. In končno te rečem, da kaj riža nea dobimo in me vsi tak začudeno pogledajo kaj bom te jaz z rižom. Ja jedo bi ga menda. In na koncu ugotovim, da na Kitajskem riž velja za hrano revnih ljudi in pač ti iz višjega sloja ne naročujejo riža tujcem. Ampak dobo sem vseeno riž na koncu. 🙂

Nasledni dan pa nazaj na letališče in polet iz Shanghaia v Peking. Let je trajal mislim, da dve uri a meni se je zdelo, da je to trajalo pomojem ene 10 ur ker smo meli 80% celega leta skos hudo turbolenco in nas je not premetavalo tak, da sem mislo, da bom celo letalo pobruhal.
No se spokamo iz letala v taksi, zopet 2 urno trganje sedežev z rokami in evo nas v hotelu. Komaj se spakitam v sobo že treba spet dalje it. Spodi nas že čaka nek drugi mamin poslovni partner in gremo na nočni ogled Pekinga in večerjo. Tudi tokrat sem si izboril riž!
Nasledni dan gremo na kitajski zid, ki je vam morem reč ful hud! Ta ogled nam je vzel celi dan tako, da ko sem prišel domu v sobo sem tak lahko šel spat.

Nasledni dan je mama mela nek poslovni sestanek jaz pa imel organiziran že ogled Pekinga in Prepovedanega mesta. Pred hotelom me čakata dve vodički, bemtiš, spet se v glavi vrti nek perverzn prizor. Zopet po tem ko se prestavimo mi dvignejo ego z besedami »your very handsom boy« in za tem ustreli ena »do you have girlfriend?«, ej bejba pa veš da je nimam (pa tudi če bi jo mel je takrat nebi) = )
Po ogledu Pekinga, Trga miru, ki ima nekako čudno ime glede na to, da so na tem trgu takrat pobili nevem kolko protesnikov ampak te že zdaj počivajo v miru in ogledu Prepovedanega mesta jaz slučajno zajamram, da me malo noge bolijo in že ena od vodičk reče, da me bosta pelali v nek salon na foot massage.
In medtem, ko mi namakamo noge v tisti vroči vodi ti pač tam one maserke masirajo hrbet in naenkrat ona meni v hrbet zarine koleno in ko mi popoka pomojem vsaka vretenca na hrbtu mi reče »too much computer!«. Ja ja, ne ti meni to mač kommpjuter ti sam meni pusti še celi hrbet.
Po enourni masaži nog se odpravimo na pot proti hotelu in vam rečem noge sem mel take, da sem mislo, da po zraku letim. Zdaj vem zakaj majo kitajci v filmih folk ko po zraku laufajo in skačejo iz enga bambusa na drugega. Itak če si naredijo fut masaže pa že letijo po zraku.
Po tem ko se poslovim od vodičk kateri bi najraje povabil v sobo se sam spokam v sobo in končno prižgem televizijo, ki kjer imajo itak vse sinhronizirano v kitajščino. Pazi to, še komade sinhronizirajo. In slučajno prešaltam na nek mjuzik kanal in začne se vrtet komad od Red Hot Chili Peppers – By the way in LoooL, komad je v kitajščini.

Bemtiš, tak fajn je blo pa je treba it domu. Nasledno jutro spakiram stvari v moj »original« samsonite kovček in gremo v taksi zopet 2 uri trganja ven sedežov in smo že na letališču. Se spokamo na zopet neko hjuge letalo in tokrat samo 11 ur leta do minhna ker tokrat letimo čez sibirijo, ki je očitno krajša pot. V minhnu čakanja 1 uro in se skobacamo v naš adrijin frčoplan, ki deluje ful češko saj saj veš kak je ko prideš iz nekega luksuznega letala v našo poden od podna letalo.
In evo nas, home sweet home!

Ampak jaz še grem 1x na kitajsko sam tokrat sam al pa z frendi ker kitajke so zakon! = )

Lep Pozdrav
SmoothZiga