Join the new world

Za nekatere sinonim norčka, za druge obraz trola, za tretje pa večplastna oseba, ki se v tej igri pogosto ne prikazuje v takšni luči, kot v resnici je. V tokratnem intervjuju je Novljan razkril svoj pravi obraz in pojasnil mnoge in predvsem zanimive stvari, ki jih marsikateri posameznik slovenske skupnosti ni vedel. S svojimi globokimi mislimi pogosto ne želi obremenjevati ostale, zato je to igro preprosto vzel bolj kot ne za šalo. Kot sam trdi, jo tako tudi najlažje igraš, brez neke pretirane resnosti. Sicer pa ko je prvič bil del virtualne vlade, je priznal, da je položaj vzel blazno odgovorno, nekaj, kar marsikateri starejši člani ne bi razumeli.

Povej nam kaj več o sebi, kako si našel to igro in od kod to ime?
To igro sem prvič našel že takrat, ko je bila v beta verziji. Naredil sem si račun, ampak me ob takratnih podvigih v Travianu nikoli ni tako privlačila, da bi jo začel aktivno igrati. Ponovno sem jo odkril oktobra leta 2009, ko jo je začel igrati moj prijatelj iz osnovne šole. Pol mesca mi je konstantno "težil" naj si naredim račun (seveda zaradi golda, ki bi ga dobil on) in tako sem se 16. oktobra prijavil sem in tu tudi ostal. Ime pa je prišlo posledično, saj si je moj prijatelj nadel nick Komandant Stane, jaz pa kot takrat zagreti raziskovalec partizanstva sem hotel biti takisto heroj in nastalo je ime Novljan po Ladu Ambrožiču Novljanu, poveljniku 9. korpusa (ki ga pomnimo po osvajanju e in tudi RL Italije).

Igralci imajo pogosto občutek, da to igro jemlješ skrajno sarkastično, otročje in nimaš resnih namenov, da bi pokazal drugačen obraz, zakaj misliš, da je temu tako?
Za začetek je treba povedati, da ni bilo vedno tako. Igro sem od svojega začetka jemal zelo resno. Sploh si ne morete misliti kakšna čast je bila zame, ko me je podpli2 povabil za namestnika na notranjem ministrstvu. Ko pa sem dobil oranžno barvo in začel pod Rudolfom Maistrom prvič voditi ta resor pa me je lastna želja po uspehu in dokazovanju na eSlovenski sceni povedla do velikega števila preživetih ur za računalnikom in nato še hujšega zloma, ko so Hrvati prišli v slovenski kongres in si je bilo potrebno priznati, da za igro nisem imel več ne časa ne volje. Zato sem odšel na počitnice in se po treh mesecih vrnil z drugačno mentaliteto. Igro sem začel jemati kot šalo, provokacijo, zabavo. Bila so trolanja s HladnimSpricerjem, bile so ure in ure na chatu, MSN-ju, preprosto sem dojel, da se tako igro lažje igra. Še vedno pa sem eSlovenski skupnosti pomagal. Lanske počitnice sem opravil mesec in pola aktivnega deljenja, ko sem po 8 ur na dan delil tanke 5 dni na teden. Bil sem tudi član generalštaba med obdobjem V2, posodil sem gold slovenskim Wolfom. Nato pa se je začel 4ti letnik, težak urnik in uničenje eRepublika nasploh. In v trenutku ko ne vidiš več užitka v igranju in te k obstoju v igrici veže le skupnost, pač sprejmeš odločitev, da je lažje s cinizmom in provokacijo se zabavati in nastavljati ogledalo trenutni eSlovenski skupnosti, kot pa sprejeti neko odgovornost in se forsirati v delo. Da pa odgovorim na vprašanje, zakaj ljudje menijo, da nimam želje po kazanju drugega obraza in me vidijo kot sarkastičnega mulca. Hja, za to so pač kriva moja dejanja. Kdor bi malo več časa preživel z mano, bi kmalu ugotovil, da za vsem stoji nek namen oziroma ajd ne namen, včasih je samo smeh. 😃 In da ima vsaka medalja dve plati.

Kako bi opisal trenutno stanje v tej igri, dogajanje v naši eSloveniji? Razlika med sedanjostjo in preteklostjo, recimo.
Ravno predvčerajšnjim sva spomine ob mojem ponovnem vstopu v PVS obujala s pikomaleckim. Kako je bilo včasih lepo, kam so se porazgubili vsi stari obrazi, kdo še piše diplomo in kdo prihaja nazaj. Včasih je bila ta igra preprosto sposobna dajati nek adrenalin, thrill če temu lahko tako rečem. Danes pa v njej vlada mrtvilo. Tako po svetu kot v eSloveniji. Ali je to posledica modula, ki niti pod točko razno ne seže niti do kolen prejšnjemu, ali je to odločitev adminov da bodo morali iz igre ustvariti profit (V1 je bil na pozitivni nuli), ali pa preprosto naveličanje skupnosti je odvisno od posameznika. Je pa vsemu temu skupen en imenovalec in ta je, da ne glede na to, kako se igra poslabša ljudje ostajamo v njej in jo igramo. Kar na kratko pomeni, da ima potencial samo izkoriščen ni. Zato celotni eRepublik počasi odhaja v hibernacijo in takšno je tudi njegovo trenutno stanje. Nekaj nas še brca, tudi mladiči prihajajo ampak rešitve vsaj jaz osebno ne vidim na obzorju. Kaj pa bo zakuhal Plato v prihodnjih mesecih, pa ve le on. Jaz upam na najboljše.

Sodeč po tvojih izkušnjah s to igro si srečeval tudi različne osebe. Kdo se ti je vtisnil v glavo, kdo je bil tvoj idol in zakaj?
Vtisnilo se mi je v glavo res toliko igralcev. Ali zaradi srečevanja v enoti, v vladi, na bojnem polju ali pa na forumu/IRC-u. Pač se mi zdi, da ima vsak človek nekaj po čemer si ga lahko zapomniš in se ti vtisne v spomin in tako so se meni tudi igralci. Veliko krajši pa je spisek idolov, kateri so bili le trije. Janez Grozni, kot politična sila, dkivi kot vojaška moč in BattalGazi takisto kot vojaška moč. Seveda pa so imeli tudi ti mnogo pomočnikov v obliki staroste StiHa, Sigismunda novinarja, HrabregaMiška financministra, Kamija kot sive eminence, Rudolfa Maistra kot trezno glavo... Predvsem na začetku si vsak igralec najde neko bazo prepoznavnih starost, v katerih vidi neko pozitivno lastnost. In to sem kot vsi storil tudi jaz. Kasneje občutek idealiziranja izgine, ostane pa vseeno neko spoštovanje. Kot recimo do HladnegaSpricarja, ki je imel jajca zapustiti eSlovenijo in nas odkrito "jeb*t" v glavo. Tole sicer ni za v članek, ampak njegovo dejanje ima močno globlji pomen, tako kot vedno narod rabi zunanjega sovražnika in v času mrtvila je on nezavedno prevzel to vlogo pa ga lahko še tako hejtamo, po eni strani nas je še prekleto združil, sicer ga pa jaz nisem nikoli hejtal, namreč obljubljeno imam njegovo starejšo, če pridem s kabrioletom in kovčkom keša hupat pred bajto. 😃

Kaj si se naučil iz eRepublika, kakšno popotnico za naprej si pridobil iz te navidezno preproste igre?
Veliko. Z začetek osnove medčloveških odnosov, prepoznavanje egoizma, moč virtuale in njenega ščita, potem od preproste organizacije pa do izvajanja celotne operacije, strategije, računanja profitov, načrtovanja, hitrostnega klikanja (doniranje žita v V1). V celoti je eRepublik izkušnja brez katere bi definitivno zvozil nemalokatero človeško situacijo slabše, kot sem jo. Mogoče starejši igralci tega ne opazijo, ampak zame, ko sem imel 16 let, je bilo vodenje notranjega ministrstva odgovornost. In to poleg šole ena izmed redkih odgovornosti, ki sem jih imel. Prav tako je bila nekoliko starejša družba, ki se je takrat tu zadrževala dober in vodnik kot tudi prostor za izražanje sebe. Naprimer ure in ure debat z Gutmanom in roky1337 o svetu, odraščanju, življenju pri starših, faksu so vplivale name in mi dajale nek odprt inteligenten pogovor, ki mi je takrat v šoli in družbi primanjkoval. Tako da pečat eRepublika je vsaj na meni osebno velik. Pač izhod iz sveta, ko si po slabem dnevu šel sem in si ugotovil, da je tu nekaj, kar je plod tvojega dela.

Občasno omeniš, da imaš poleg eRepublika tudi druge hobije. Recimo branje, pod komentarji si omenil, da si bral vedno, ko si le imel čas - zakaj je temu tako?
Branje je bilo od majhnega moja strast. Bral sem v šoli, stranišču, pouku, cesti... enkrat me je celo avto skorajda zbil, ker sem gledal v knjigo namesto na prehod za pešce. Tudi mami je bilo najlažje mene v trgovini pustiti pri stojnici s stripi. Samo bral sem jih in nism se premaknil s svojega mesta. In potem se je od branja kot nek logični dogodek pojavilo pisanje, v katerega me je najprej spodbudila osnovnošolska učiteljica slovenščine, kasneje pa čisto zares profesorica slovenščine v gimnaziji. In tako branje in pisanje ostajata dve stvari, ki me recimo temu tako ohranjata živega. Sta pribežališče, izpovedovališče, kraj, kjer misli postanejo žive. In ni večjega užitka, ko nekdo napisano delo prebere in te pohvali. Zato tudi moje police krasijo, če se smem pohvaliti, 5 nagrad na področju literature. Zakaj se pa s tem v igri ne ukvarjam več pa je zato, ker pišem o resnih temah, zgodbah, filozofskih vprašanjih, pišem tudi pesmi in kompleksnejše zadeve se ne zlijejo v stanje trenutnega erepublika. Saj sem poskusil, nekoč davno je moj časopis celo izdal 5 mojih pesmi. Anomis39 ima eno celo shranjeno v opisu svojega računa. Potem pa so začeli hejtat in disat ljudje, ki niso znali držati jezika za zobmi in stvar me je minila, članek pa sem izbrisal. Navsezadnje jih razumem. Ljudje iščejo tu pobeg od sveta, zakaj bi še brali človeka, ki jim mori z vprašanji o smislu življenja in podobnih stvareh. Tu je prostor za zabavo in članke, kot jih je sposoben pisati skofjaloka. Zabavne do neke globlje poante, ki pa redkokomu ostane vidna. Oziroma to je največ, kar lahko eRepublik prenese RL resnosti. Članek z neko poanto, ki se navezuje na seksualnost. Na žalost pač je tako. Sem pa že rekel, jih razumem. Čeprav bi se dalo polemizirat, da je to odraz nekega širšega stanja duha, ampak pustimo to za drugič.

Bi še kaj dodal za bralce tega članka?
Seveda, razmišljajte, vpijte, pišite, bodite veseli in predvsem bodite v cvetju. (Če slišim glas janjordya, kako se dere narkoman.) Predvsem pa namesto, da postavljajte prava vprašanja, iščite prave odgovore. Pa pridite na pivo, ko se ga organizira. Baje da v bližnji prihodnosti sledi kar nekaj akcije v Ljubljani.

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly