Join the new world

V četrtem članku iz te rubrike sva se s StiHom pogovarjala o njegovem drugem mandatu, novi bolnišnici, vojnih igrah, fondu...

T: Že dolgo niso bile predsedniške volitve v Sloveniji tako zanimive kot ta mesec. Je bila to le svetla izjema?
S: Upam, da ni bila izjema, saj več različnih pogledov na igro in našo vlogo v njej naredi celotno zadevo bolj zanimivo. Upam samo, da bo tokratni protikandidat bolj resen in se bolje pripravil na vse skupaj, saj je uros007 pri zadnjih volitvah, kljub temu, da je nekoč že bil predsednik, izpadel zelo neresno. Nekako ni bilo za pričakovati, da bo nekdo, ki je bil nekaj mesecev dejansko mrtev in je prenehal igrati, v skupnosti lahko nastopil kot njen prepoznaven član in uspeti s programom, ki je bil dejansko sestavljen iz javno objavljenih namenov in komentarjev tekoče vlade, sam pa jim ni dodal nobene lastne dodane vrednosti. Žal je takoj po volitvah spet 'izginil' in upam, da ne bo ponovil kandidature na enak način.

T: Boš avgusta ponovno kandidiral za predsednika?
S: Bom, saj imam zdaj čez poletje nekaj več časa, pa tudi nekaj zadev bi rad še dokončal.

T: Kako si zadovoljen z ministri?
S: Tokrat precej bolj, kot v zadnjem mandatu. Žal se nam je ponovila zgodba na ministrstvu za socialo in šolstvo, ampak tudi tu se zdaj nekaj premika (žal tokrat zaradi mene bolj počasi, za kar se vsem vpletenim opravičujem), tako da zadeva le ni tako črna.

T: Kaj je v tem mandatu vlada uresničila in česa ne?
S: Uresničili smo kar nekaj načrtov:
- kupili smo Q5 bolnico in jo postavili v Prekmurje;
- prodali smo naš Q5 obrambni sistem Rusiji, sicer po malo nižji ceni, a kljub temu mislim, da nismo zaradi tega utrpeli kakih večjih izgub;
- pridružili smo se drugim vojnim igram zavezništva Peace GC (prva trening bitka že poteka)
- več ali manj smo zaključili z davčno reformo, ki smo jo začeli izvajati v začetku mandata (ravno zdaj se glasuje za enega zadnjih predlogov za spremembo davkov na železo - brez bojazni, viša se davek na dohodek, ki ga plačujejo podjetja zaposlenim in ki se obračuna ob izplačilu dobička podjetja, kar pa pri nas trenutno nima nobenega vpliva, saj v Sloveniji ne deluje nobeno podjetje za pridelavo železa - davek je zamišljen kot destimulacija, da se ne bi slučajno kdo spomnil delat pri nas podjetja za železo, saj bo zaradi pomanjkanja te surovine pri nas, hitro propadel)
- bolj aktivno deluje naša državna banka in s svojimi ponudbami SIT in Golda drži menjalni tečaj naše valute na stabilni ravni, kar bi moralo ugodno vplivat tudi na uvoz dobrin k nam in konkurenčnost našega gospodarstva
- najbrž smo naredili še kaj, pa mi trenutno ne pade na pamet

T: Ta mesec je Slovenija preživela organiziran napad na slovenski kongres. Kaj se je sploh zgodilo? Kako je potekala akcija?
S: Zgodilo se je nekaj, na kar smo opozarjali že dlje časa in sicer nas je 'napadla' dobro organizirana skupina iz Romunije, ki je poskušala zasesti čimveč kongresniških mest pri nas in tako priti na lahek način do večje količine Golda. Glede na to, da je to uspelo dvanajstim, so nas na ta način 'oškodovali' za 60 Golda. Vseh tujih kandidatov je bilo 26, tako da smo bili pri naših naporih preprečevanja njihovega vstopa v kongres, dokaj uspešni. Za pomoč pri obrambi smo zaprosili zaveznike v PEACE GC in zelo velikodušno so se odzvali predstavniki Litve, ki so k nam poslali večje število volivcev, prav tako pa so za nas pripravili on-line aplikacijo, ki je vsakih nekaj minut osvežila stanje glasov in nam tako na pregleden način omogočila vpogled na trenutno stanje oz. lestvici kandidatov. En izmed ukrepov za obrambo je bil tudi začetek osvobodilne vojne na avstrijskem koroškem, kjer je kandidiralo kar 8 tujih kandidatov (skoraj tretjina vseh), tako da smo pozno zvečer in ponoči premaknili večje število slovenskih kandidatov iz Koroške v druge pokrajine in tako tujce 'odrezali' iz volitev. Kaj takega se v eRepublik še ni zgodilo, zato tudi nismo bili prepričani v rezultat. Optimalna rešitev bi bila, da bi kandidati iz Koroške enostavno 'izginili' iz seznama kandidatur, na žalost pa so se njihove kandidature ohranile in trije izmed njih so prišli v kongres brez prejetih glasov. Dobra stran tega je, da sta poleg njih v kongres prišla tudi dva naša kandidata in da nam ni bilo potrebno razpršiti glasov še na koroško, saj bi lahko bil končni rezultat precej bolj neugoden za nas in bi tako v naš kongres prišlo še več tujcev.
No, skupna dobra novica je, da so vsi tuji kandidati že zapustili kongres (in v glasovanje dali kar precej neumnih predlogov) in tudi Slovenijo, ter se vrnili v domovino po svoje državljanstvo. S tem smo se znebili bojazni, da bi lahko podelili naše državljanstvo večjemu številu svojih prijateljev in si na ta način odprli vrata za ponovni napad na naš kongres v prihodnjih mandatih.

T: Se strinjaš z združitvijo dveh najmanjših strank?
S: Absolutno. V bistvu bi združil še kakšno in spravil število strank na tri. Razlog je enostaven: trenutno imamo preveč regij in premalo prebivalcev. En izmed razlogov so bile ravno zadnje kongresniške volitve, kjer smo potrebovali zunanjo pomoč, da smo preživeli obleganje tujcev na naš kongres. To, da imamo v eSloveniji pet strank si sicer prejšnja vlada šteje za lasten uspeh, saj izjavljajo, da so s tem v našo državo prinesli politični pluralizem, kar pa je daleč od resnice. Stranke so v tem trenutku same sebi namen, saj nimajo ne različnih programov, prav tako ne delujejo na nobenem področju in ne vplivajo na prav ničesar, razen na volitve. Naša nesrečna realnost je ta, da imamo premalo aktivnega prebivalstva, da bi sploh lahko zapolnili vse funkcije, ki jih naša država potrebuje za optimalno delovanje, kaj šele, da bi imela vsaka izmed strank podobne funkcije in na njih aktivne in sposobne ljudi. Prav tako koncept igre ne ponuja veliko različnih možnosti igranja, tako da je večini aktivnih igralcev jasno, katere stvari so dobre in pametne za nas, tako da o njih odločamo izven sfer strankarske pripadnosti. Upam, da se bo to sicer s povečanjem prebivalstva pri nas nekoč spremenilo, do takrat pa je za nas bolje, da imamo manj strank.

T: V tem mandatu so se končale vojne igre v Južni Ameriki, hkrati pa so se začele vojne igre na Baltiku. Bodo Slovenijo slednje stale več kot prejšnje?
S: Če gledamo strogo na finance, nas bodo stale več, saj bomo plačali skupno več Golda zanje. Če pogledamo pa ceno ene bitke, pa nas bojo Baltske vojne igre stale manj, saj bomo za plačani Gold dobili več bitk, cena posamezne bitke pa bo za cca. 15%-20% manjša od cene Južnoameriških bitk. Pozitivnih učinkov bo seveda več, vendar jih žal, zaradi zasnove igre, ne moremo izmeriti. Sem lahko štejemo povečano proizvodnjo (zaradi vsakodnevnega bojevanja in zdravljenja v bolnicah imajo lahko delavci višji wellness) in prodajo (predvsem orožja, pa tudi daril - dnevno lahko vsak prejme za 10 wellnessa daril, kar je en boj na dan več, na začetku tudi moving ticketov (v Prekmurju imamo Q5 bolnico, ki omogoča pet bojev dnevno, namesto štirih v regijah, ki imajo "samo" Q4 bolnico).

T: Slovenija je podprla Bolivijo v vojni s Čilenci, čeprav ni članica PEACE. Kako to?
S: Zadeva je malo bolj kompleksna, a se bom vseeno potrudil na najkrajši način opisati vse skupaj. Bolivija je novonastala država, ki pa je dobila kar dve high surovinski regiji. Ima izredno malo prebivalcev, približno polovica teh pa je tujcev, predvsem američanov, poljakov in špancev (vse iz držav sovražnic Peace GC). Zaradi tega sta znotraj države dve nasprotujoči se struji, ki pa sta na referendumu soglasno privolili v pridružitev države aliansi AHA (Alianza HispanoAmericana), v kateri so več ali manj vse države Južne Amerike. Dan pred vojno napovedjo je Bolivija tudi vložila prošnjo za vstop v alianso, okoli česar pa je letelo kar precej besed na forumu AHA, saj so tujci s svojim vplivom uspeli dobesedno skregati med seboj Bolivijce in predstavnike ostalih držav, zaradi česar so bili 'uradno' Čilenci in Argentinci tudi 'užaljeni' in jim napovedali vojno pod pretvezo, da v Boliviji deluje anti-PEACE struja in da je jim zaradi tega nevarna. Druga 'uradna' verzija za napad je ta, da je Bolivija po vlogi za članstvo v AHA le-to vzela nazaj in se povezala z ex-Atlantisom, ter z njimi tudi podpisala sporazume (MPP s Poljsko je bil naveden kot dokaz za to verzijo). Tretja 'uradna' verzija pa je, da sta se Čile in Argentina zmenili, da zavzameta regije s high surovinami in si ju razdelita med seboj, saj nobena izmed njiju nima nobene take regije. Vse tri verzije so krožile po medijih in različnih forumih in splošno mnenje članic Peace je, da nobena izmed njih ne pije vode in so ostro obsodile to vojno. Tudi sam sem govoril s Čilenskim predsednikom in predstavniki Argentine in vsak mi je 'prodajal' drugo zgodbo, kar se mi je zdelo nesprejemljivo in proti duhu delovanja Peace, zato sem tudi privolil v prošnjo bivšega argentinskega predsednika T-ja, ki je vojno obsodil in se tudi šel borit v Bolivijo in uspešno organiziral obrambo. Našemu zgledu je sledila tudi Brazilija, še pred nami pa je sporazum z Bolivijo podpisala tudi Turčija, ki je bivša članica Peace. Podpis MPPja s Poljsko je bilo dejanje obupa bolivijskega predsednika in ga nobena članica Peace ne šteje kot akt, ki bi Bolivijo 'obarval' proti Peace.
Kolikor informacij mi je uspelo zbrati sem osebno mnenja, da sta imeli Čile in Argentina res težnje po high regijah, vendar nista imeli namena kar tako napasti in so ju v zadevo povlekli anti-PEACE agenti z različnimi provokacijami (očitno je južnoameriški temperament še bolj 'ognjen', kot balkanski) in vse skupaj uporabili kot odlično propagandno orožje, ter upali tudi na interni spor med članicami Peace, ki bi lahko povzročil razpad zavezništva. Tej razlagi pritrdi tudi dejstvo, da so v Severni Koreji obtožili Peace, da so pohekali račun njihove banke in pokradli ves denar. Kot dokaz je moč videti med zadnjimi donacijami transakcije različnih valut v malih vrednostih na račun Peace Banke, ostalo pa 'naj bi prenesli preko monetarnega trga, ki mu ni mogoče slediti', kar je absurd, saj bi heker v tem primeru prenesel na tak način vsa sredstva in za sabo pobrisal sledi, ne pa prenašal manjše vsote preko donacij.
Dobro organizirana propagandna akcija torej, ki pa ni uspela. Čile in Argentina tudi dejansko nista kršili nobene izmed točk statuta Peace (kdor si ga še ni prebral, ga lahko prebere na tej povezavi), njuno dejanje pa je bilo nekako v nasprotju duha zavezništva, ki pa ni bilo točno definirano v nobenem dokumentu. Kazen zanju še ni določena, zagotovo pa ju ne bomo vrgli iz zavezništva.

T: Končno smo dobili Q5 bolnico. Se je nakup izplačal?
S: Seveda, saj bodo z njeno pomočjo lahko tisti, ki bi se radi posvetili nabiranju vojaških izkušenj, prišli do dodatnega boja na dan in jim zato ne bo potrebno potovati v tujino. Na ta način bomo pri nas zadržali več aktivnih prebivalcev, ki bodo tudi vsak dan delali in s tem prispevali k večji produktivnosti našega gospodarstva. Zaenkrat je še edini razlog za pot v tujino dejstvo, da so v nekaterih državah precej boljše plače, a priznati je treba, da so se le-te v Sloveniji v zadnjih mesecih precej popravile, sploh po korekciji in stabilizaciji tečaja SIT. To lahko sicer še popravimo, a potrebno je premisliti, če ne bomo z dvigom plač ogrozili naš izvoz, ker bi znala postat naša produkcija draga in nekonkurenčna. Bodo financarji povedali.

T: Tudi ta mesec je vlada odprla fond. Za kakšne namene bo šel gold tokrat?
S: Najprej zahvala kongresnikom, ki se lepo in redno odzivajo na tele akcije doniranja in upam, da bodo še v bodoče, četudi ne bomo imeli kakega konkretnega namena za zbrani Gold. Tokrat se zbira Gold za nadomestilo tistega, ki smo ga porabili med kongresniškimi volitvami za start osvobodilne vojne (tu je skoraj polovico prispeval BlooBox, ki je za to dobil Resistance Hero medaljo, ostalo je šlo z računa obrambnega ministrstva od denarja, ki smo ga prejeli za prodajo obrambnega sistema), za nakup letalskih kart, ki smo jih donirali različnim prebivalcem za preselitev v regije, kjer smo jih potrebovali, ter za litvance, ki so načeloma sami poskrbeli za letalske karte in zaenkrat niso zahtevali za to nobenega poplačila, a jim nameravamo kljub temu povrniti stroške, pa tudi za MPP, ki smo ga sklenili z Bolivijo (njihov del smo sponzorirali) in se tako hitro odzvali na nepravično vojno napoved s strani Čila.
Potreba po Goldu bo vedno in s kongresniškimi donacijami prihaja država do znatne vsote, ki jo kongresniki za izvolitev dobijo praktično iz nič, tako da upam, da se bo ta program nadaljeval tudi v prihodnje.

T: Število prebivalstva je v primerjavi s prejšnjimi meseci izjemno naraslo. Zakaj?
S: Nekaj jih je zagotovo prišlo na račun reklamiranja našega predstavnika vlade za odnose z javnostmi, Sigmundsg, ki je praktično pospemal vse večje slovenske portale z linki na eRepublik, za kar mu gre čestitati. Prav tako je zaenkrat meni neznan uporabnik enako naredil na portali 24ur. Oboje je prispevalo k praktično podvojitvi števila prebivalcev v naši državi v zadnjih dveh mesecih, vendar je potrebno reči, da jih je precej že odnehalo z igranjem, saj so se samo registrirali in malo pofirbcali. Upam, da bomo lahko v najkrajšem možnem času začeli s projektom Slovenske Univerze, ki bo poskusila to popraviti in še enkrat apeliram na vse aktivne državljane, ki bi radi vložili malo več energije v tole našo družbico, da se javijo za mentorja univerze in pomagajo pri projektu. Več o celotni zadevi lahko pričakujete enkrat te dni. Upam, da se bo projekt prijel in bo uspešen, saj imamo v načrtu za jesen še nekaj reklamnih akcij, ki bodo privabile še več novih igralcev in naša naloga bo, da jih zadržimo v igri.


Predsedniku se za odgovore iskreno zahvaljujem in mu želim veliko uspeha tudi v prihodnje.