Feelings

Day 1,576, 12:54 • Published in Slovenia Slovenia • by Baby Anna

Hej hooo vsem : )

Ker se nam približuje pomlad in smo vsi razigrani, sem se odločila da tokrat napišem kaj o zaljubljenosti,
ljubezni in nasploh čustvih.


Kaj sploh čustva so?


Rodimo se brez čustev. Čustev se naučimo predvsem od staršem ko reagirajo na razne življenjske spremembe.
Že takoj po rojstvu se začne ta proces. Otrok se uči od staršev na kakšen čustven način se mora odzvati kadar je ogrožen in
kadar se čuti varnega. Vsak starš pa daje otroku tisto, kar ima.


Čustva so logična. Na določeno situacijo se odzovemo čustveno različno in vsak drugače-individualno.

Čustva delimo na pozitivna in negativna
pozitivna čustva so:

zadovoljstvo,

sreča,

veselje,

ljubezen,

upanje,

zaupanje,

zaščitenost.


Negativna pa:

sovraštvo,

strah,

jeza,

žalost,

ljubosumnost,

zavist.


Osnovni smisel čustev je, da nas povežejo z zunanjim svetom. Vsako čustvo nas mobilizira na neko obliko vedenja.
Prilagodimo se na neko reakcijo. Človek, ki ne prepozna svojih čustev je zbegan.


No zdaj ko je pojem čustvo malo razložen, pa si podrobneje ogledajmo razliko med zaljubljenostjo in ljubeznijo.
Večina namreč predvideva, da je zaljubljenost že ljubezen pa temu ni vedno tako.


Ljudje hrepenimo po intimnosti, po tem, da ljubimo in smo ljubljeni.


In vendar se toliko ljudi počuti osamljene v intimnih odnosih,
zlasti potem, ko mine ekstatični občutek zaljubljenosti.
Večina parov se tedaj razide, ne da bi se zavedali, da so šele takrat ustvarjeni pogoji za pravo ljubezen.
Ena od največjih zablod o ljubezni je prepričanje, da je zaljubljenost že ljubezen ali vsaj ena od oblik ljubezni.
Vzrok za to prepričanje je dejstvo, da zaljubljenost občutimo kot ljubezen. Ko se človek zaljubi, meni, da "ljubi" partnerja.


Pri tem se takoj pojavita očitni težavi. Prva je v tem, da je izkušnja zaljubljenosti seksualno-erotična izkušnja.
V svoje otroke se ne zaljubimo, čeprav jih globoko ljubimo, prav tako se ne zaljubimo v istospolne prijatelje (razen če smo homoseksualno usmerjeni),
pa čeprav jih imamo zelo radi. Zaljubimo se samo takrat, ko smo zavestno ali podzavestno seksualno motivirani.


Druga težave je v tem, da je izkušnja zaljubljenosti vedno zgolj začasna traja max. 1 leto.
Ne glede na to, v koga se zaljubimo in kako dolgo traja zaljubljenost, se prej ali slej "odljubimo".
To ne pomeni, da nujno prenehamo ljubiti osebo, v katero smo se zaljubili.
Pomeni pa, da občutek ekstatične ljubezni, ki je značilen za zaljubljenost, mine. Medeni tedni se končajo.


Kaj je torej prava ljubezen, če je zaljubljenost zgolj začasen in delen zlom meja jaza?


Prava ljubezen naj bi izvirala iz hotenja zavezanosti ljubezni, in ne iz hipnih čustev zaljubljenosti.
Resnična ljubezen naj bi bila hoteno, premišljeno dejanje, zavezujoča odločitev, in ne kratkotrajen občutek,
ki nas preplavi v stiku z določeno osebo. Predvsem pa se ljubezen kaže po dejanjih. Ljubezen zahteva premagovanje sebe,
je dejanje, povezano z naporom ali pogumom. Če dejanje ni povezano z naporom ali pogumom, ni ljubezen, meni dr. M. Scott Peck,
največji strokovnjak na tem področju in avtor uspešnice Ljubezen in duhovna rast.


Za na konec pa še nekaj zabavnih slikic, da zadovoljim tudi tiste ki jih branje ne predstavlja užitka : )
















do naslednjič...


XOXO BabyAnna