DAVKI, DAVKI, DAVKI...........copy by Canon

Day 2,089, 14:54 • Published in Slovenia Montenegro • by strok78

Naš vsem znani biis me je prosil, da zanj objavim članek.

********************************************************
No pa začnimo.

Kot prvo je potrebno vedeti kaj posamezni davki pomenijo in čemu služijo.


Pa začnimo 🙂

Ker imamo enotno valuto to pomeni, da imamo istočasno tudi globalen trg, kjer so si cene medsebojno več ali manj podobne. Obstajajo odstopanja, vendar so minimalna. Najbolj se to pozna na trgu FRM in WRM, kjer je globalno gledano ista cena, ne glede v kateri državi se surovine prodajajo je cena ista (izjema so države ki jih ni na zemljevidu - tam pa tujci ne morejo kupovati). Tako da lahko sklepamo da je pri ceni orožja ali hrane element surovin isti. Drugače povedano vsi kupujemo surovine FRM in WRM po isti ceni ne glede na bonuse “naših” držav.

Proizvodna cena končnih izdelkov na trgu in tudi proizvodna cena FRM in WRM.
Tukaj naj najprej opozorim na dejstvo, da končno ceno ne postavljajo bonusi ampak je globalno gledano ista.
Razlaga:
FRM in WRM - ne glede na bonus je lastna (proizvodna) cena obeh surovin ista, če damo v neko fabrko delat delavce. Zakaj je temu tako, ker plača kompenzira efekt bonusov.
primer: 100% bonus ima plačo cca. 21 SIT. 60% bonus ima plačo cca. 17 SIT. v obeh primerih je cena skoraj ista. TIsti ki se boste sedaj oglasili, da v eSloveniji plača ni 17 SIT ampak je 19 SIT, je razlaga zopet preprosta, premalo delovne sile in pa to da je še vedno možno delat dobiček v orožarski industriji.

Hrana in orožje - ne glede na bonus je lastna (proizvodna) cena ista. WRM oz. FRM se kupuje po isti ceni, medtem ko efekt bonusov kompenzira plača - glej primer zgoraj.


BONUSI in na kaj vplivajo
Bonusi ne vplivajo na lastno ceno (globalno in dolgoročno gledano).
Vplivajo na absolutno proizvedeno količino robe. Posledično vplivajo na dobiček/zaposlen, ne vplivajo pa na dobiček/proizvod. Ker se plače stabilizirajo globalno.

Posledično bonusi vplivajo na stopnjo starega INCOME davka. države z višjimi bonusi so lahko imele višjo stopnjo tega davka, ker je bila bruto plača višja in so še vedno bile boljša izbira kot države z manjšimi bonusi, čeprav so imele te države nižjo stopnjo INCOME davka.
MINIMUM WAGE - minimalna plača
Kaj je sploh poanta te plače? Vpliva izključno samo na 2 stvari oz 2 vrsti igralcev.

1. multiji - razlaga ni potrebna
2. vojaške enote. Nižja kot je minimalna plača, manj valute se izgubi iz naslova MU zaposlenih. Zato je v interesu MUjev da je minimalna plača čim nižja.


Tko sedaj pa na davke.

VAT - vpliva na končno ceno izdelka na trgu. Ker vemo da je lastna cena izdelka globalno skoraj ista, lahko prodajalcii in tudi države konkurirajo samo z VAT davkom. Nižji kot je VAT bolj konkurenčna je država oz. prodajalec. Pri 1% VAT davku so prodajalci globalno gledano najbolj konkurenčni. Pri 25% VAT davka je konkurenčnost enaka 0.

INCOME - ga ni več

IMPORT - uvozni davek oz. uvozna carina. Vpliva na 2 stvari.
Varovanje domače proizvodnje, če je IMPORT visok potem na trgu prodajajo samo domačini. Če je na 1% potem lahko vsi z licenco prodajajo na tem trgu.
Količina robe na trgu. Če domača prodaja pokriva potrebe trga potem je IMPORT na 99%. če pa domača prodaja ne pokriva potreb trga, potem se lahko import davek spusti na 1%. Tukaj namensko pišem o prodaji in ne o proizvodnji, ker je najmanjši problem uvozit robo preko črnega trga in jo prodajat na domačem trgu.

WORK TAX - novi davek na delo.
Vpliva na vse oblike dela. Manager work (MW) in zamenjuje INCOME davek kot obdavčitev zaposlenih. Razpon je zopet med 1% in 25%.


Tako sedaj smo razčistili pojme, zdej grem pa lahko na razlago posameznih stvari in pa kaj bi bilo smotrno in pravilno narediti.

Velja za eSlovenijo individualno


VAT - orožje
Davek je trenutno na 8% kar je ali preveč ali pa premalo.
Če smatramo/mislimo/vemo da na trgu orožje kupujejo samo multiji, dvoklikerji in pa potencialno bot. Potem je potrebno naredit naslednjo stvar. Ugotoviti/preiskati je potrebno koliko dvoklikerjev kupuje na trgu in ali bi bilo boljše tem dvoklikerjem ponudit nižji davek. dodatno je potrebno ugotoviti koliko multijev kupuje iz trga in to primerjat z dvoklikerji. še naprej dodatno ugotoviti ali bot kupuje robo iz trga. V kolikor bot kupuje robo iz trga, je potrebno davek dvignit na 25% da bo država imela zaslužek. Dvoklikerjem pa pomagat da najdejo pot do črnega trga 🙂

Moje mnenje. Smatram, da veliko dvoklikerjev izven organiziranih enot kupuje robo na trgu. O multijih raje ne bom razglabljal, to imajo drugi čez. Večina enot ima posebne ponudbe za svoje člane da kupijo orožje ceneje kot je na trgu. Tako da nam pri populaciji 750 folka ostane cca. 400 ljudi, ki kupujejo orožje na trgu. Tako da predlagam naslednje. VAT se naj spusti na 4%, s tem se doseže dovolj konkurenčna cena, da se folk ne bo selil in kupoval drugje in pa da folk ki načeloma nima časa lahko kupi neposredno iz trga, ne pa da morajo iskati dobro ponudbo.


VAT - hrana
nekako velja splošno da se hrana na trgu ne prodaja. Če je to res, potem je VAT nepomemben, ker se itak nč ne proda 🙂 če je to res, potem se naj da VAT na 1% in je to to.


IMPORT FRM in WRM
Osebno mislim, da je popolnoma vseeno kakšen je tukaj davek, ker je toliko skriptašev in preprodajalcev tuki da efekta ni. Trenutno mislim da je davek na 99%, isto bi bilo če bi bil na 1%. Tko da predlagam da se da davek na 1%, da bodo lahko eSlovenci ki imajo tuji CS lažje prodajal robo na slovenskem trgu.


IMPORT orožje in hrana
Ker mislim, da je na razpolago dovolj hrane in orožja v eSLO in da se tudi proizvede dovolj hrane in orožja v eSLO, naj bo davek visok, da se noujo tujci štulil zraven.

MINIMALNA PLAČA
Tukaj kot sem že napisal velja, da želijo vojaške enote čim nižjo plačo, zato da ne izgubijo preveč dnarja na davkih. Isto velja za mutlije. Če pogledamo eSLO povprečno plačo ki je 13,59 SIT in pa poljsko ki je 14,xx PLN. potem lahko sklepamo, da v eSLO ni veliko zaposlenih s strani vojaških enot, ampak večina folka dela za tržno plačo. Dodatno vojaškim enotam se ne splača imeti proizvodnje v eSLO ker proizvedejo premalo robe. Zato je višina minimalne plače nepomembna dokler je vsaj 5 SIT pod tržno plačo. Torej v eSLO bi morala biti tržna plača okoli 17 SIT, kar pomeni da je minimalna plač 12 SIT popolnoma realna stvar in ne bo vplivala na gospodarstvo, ampak izklučno na multi masterje in pa posledično malo na WORK TAX.

WORK TAX - ja za na konc sm ga pršparu 🙂

Ta davek mora, ponavljam MORA biti na 1%. Karkoli več in eSLO gospodarstvo ni več konkurenčno. Potencialno/eventuelno/hipotetično bi lahko davek bil max 3% ampak s tem bi obremenili predvsem igralce ki nimajo podjetij višjih kvalitet.
Tiste ki vas skrbi izpad dohodkov. Pri populaciji 500 zaposlenih in 15% INCOME davkom je eSLO in povprečni plači 13,59 SIT je eSLO dnevno pobrala cca. 1000 SIT INCOME davka. Če je v sloveniji pri populaciji okoli 750 igralcev vsaj 7500 fabrk potem je 1% WORK TAX isto. Res je da so veliki proizvajalci in pa nosilci podjetij MUjev v tujini. ampak še vedno mislim, da lahko rečem da je povprečje vsaj 10 fabrk na slovenca če ne celo več. Tako da izpad dohodka na ta račun ne pride v poštev, kvečjemu se bo dohodek zvišal.




To je nekak to.
Pohvalil bom vse ki ste tole prebral.
Zahvalu se bom tistemu ki je tole objavil 🙂

lp

biiis