Join the new world

Največje presenečenje zadnjih dni je nedvomno Makedonija, ki je po mrkih porazih uspešno, a precej nepričakovano negirala grožnjo Grčije in sedaj celo grozi, da bo ponovila uspeh pred meseci, ko je prvič v zgodovini makedonska oblast vladala v eGrčiji. Sicer se je slednja nato po vrsti uporov, ki so bili na začetku neuspešni, končno pobrala in dosegla tisto željeno, torej izgon Makedoncev iz Savdske Arabije in Egipta. Najbolj zastrašujoče dejstvo za južne sosede Makedoncev je nedvomno ta, da bi lahko "neimenovana" država z njihove strani znova dosegla svoj pretekli razpon ozemlja in trud celotnega zavezništva EDENa izničila zgolj v roku tedna oz. dveh. Nepojemljiv dogodek bi bil to v zgodovini te igre, če bi se lahko država po številnih porazih pobrala praktično takoj in znova dosegla svoje željene cilje, ki bi ji utirili pot med svetovne velesile. Ključ pri celotni zadevi, zakaj gre Makedoniji toliko bolje kot pred tednom dni, se skriva v tem, da imajo njihove originalne regije za nasprotno zavezništvo ničen pomen in jih zato tretirajo praktično kot nepomembne oz. ne s tolikšno pozornostjo, kot je bilo temu moč videti pri napadu Kitajske na makedonsko okipirane regije v Aziji ter Afriki. Potrebno je le dodati, da je za Makedonce samo nebo meja in le-tega lahko dosežejo po porazu svojega največjega rivala, vse je mogoče z njihove strani. Presenetljivo je tudi dejstvo, da je Egipt znova na pragu polne suverenosti, kot je bilo temu pred časom. Je to še ena izmed priložnosti za Makedonce?


Povsem možno je, da Makedonija ponovi svoj uspeh izpred mesecev in tokrat znova izbriše Grčijo s karte eRepublika. Imajo tudi možnost znova preiti v Egipt in Savdsko Arabijo, če se jim bo vse poklopilo. Drži pa, da imajo nedvomno potencial za to.

Balkan znova ujet v primež neskončnih vojn

Ko smo se že nadejali, da je izbris Hrvaške znova pripeljal do določene stabilnosti v igri, je EDEN znova pokazal namero po tem, da si želi ponoviti scenarij izbrisa Srbije, ki je pred nekaj tedni bil sicer uspešno izveden, a tokrat temu ne kaže tako. Napadi s strani Romunije in Grčije na jugu, ki je sedaj še v večjih težavah kot Srbija, so se izjalovili. Madžarska je nemudoma stopila v akcijo ter pričela strateško potezo, kjer bo Romune izolirala iz dogodkov na Balkanu ter tako predvsem olajšala delo srbskim braniteljem, ki imajo na svojih plečnih večno breme imenovana Hrvaška. Nedvomno se praktično vsi zavedamo, da so odnosi med državama še vedno napeti v resničnem življenju in prav tako v eRepubliku ne cvetijo rožice, zato je morebiten mir v prihodnosti zgolj jalova možnost. Hrvati imajo ozemlja na Apeninskem polotoku, kar daje dodatno skrb Srbom, saj bi se lahko velesila eRepublika odločila, da poseže po španskih regij ter nato nadaljuje svojo pot proti Mehiki oz. Kolumbiji, ki sta, kot to že vemo, prijateljsko nastrojeni napram ONE-u. Seveda so lahko njihovi načrti drugačni od teh sklepanj, možnost je recimo tudi prehod v ZDA in obramba geopolitičnega položaja tam, saj jim številne regije to tudi omogočajo in Američani ne bi imeli praktično nič proti, če bi se v "sosednjih" regijah znašli iz njihovega stališča cenjeni zavezniki.


Srbija uspešno nadzira napade iz večih front, drži pa dejstvo, da jim bo Hrvaška v prihodnjih dneh povzročala še številne težave. Zgolj v zadnjih nekaj dneh so osvobodili večinski del Hrvaške ter so nato skupaj z zavezniki v EDENu planirali akcijo, kako bi zopet povzročili izbris Srbov, kar pa je tokrat manj verjetno, saj so slednji veliko bolj organizirani in imajo prepotrebno miselno kapaciteto na vrhu.

Naša južna soseda je sicer nakazala, da se bo ob morebitni intervenciji v Španiji, odpovedala italijanskim regijam z izjemo Sicilije ter tako dala možnost svojim italijanskim prijateljem, da znova zaživijo sanje, kjer so le-ti svobodni - poudarek je seveda na sanjah.

Romunija naslednja tarča Poljske?

Poljska povsem vzhodneje nadaljuje svoj prodor po ukrajinskih regijah, medtem ko se številnim porajajo vprašanja, kakšen je njihov namen in kam to vodi. Opciji sta sicer dve, torej Bolgarija, ki ima v Ukrajini zgolj dve regiji in padec le-teh bi pomenil strateško zmago za ONE, ter Romunijo, ki je v teh trenutkih ujeta v vojaški konflikt z Madžari in je že sedaj brez poljske intervencije v slabem stanju. Torej, vprašanje je, ali je namen Poljske okrepitev lastnih interesov ali pa na drugi strani veze s preostalimi ONE državami. V danih okoliščinah je bolj verjetna slednja opcija kot pa prva, saj so Poljaki s svojim napadom na Ukrajino dali proste roke upornikom v Franciji in Nemčiji, ki to izkoriščajo več kot s pridom. Prihodnost te akcije je za sedaj zavita v tančico skrivnosti in odgovor na to, kam celotna stvar vodi, poznajo le voditelji posameznih držav.


Poljska je s to potezo verjetno naredila uslugo Madžarski, ki bi z napadom Poljakov na Romunijo še največ pridobila. Verjetno je v ozadju tudi "izgon" Bolgarov iz ukrajinskih ozemelj.

Španija nadaljuje svoj boj proti ZDA - neuspešno


Američani so s svojo premeteno taktiko Španiji povsem blokirali dostop do surovinskih bonusov in verjetno bo tako ostalo tudi v prihodnjih dneh. Španija ne kaže prav nobenih znakov, da bi si lahko kaj kmalu opomogla, prav nasprotno. Grozi ji tudi napad iz vzhoda s strani Hrvaške, kar bi še dodatno poslabšalo njihov položaj. Hrvati sicer verjetno čakajo na zavzetje večinskega dela Iberskega polotoka s strani Amerike, ter bi nato naredili tisto ključno potezo za prehod v Mehiko oz. Kolumbijo, kot je bilo to že prej omenjeno. Na severu spodbudne uspehe dosegajo tako Francozi kot Nemci, ki so uspešno osvobodili številne regije in znova naskakujejo neodvisnost preostalih teritorijev, pri tem pa je potrebno se vprašati, ali je to z njihovega stališča misija nemogoče? Na končni pokazatelj njihove moči bo potrebno počakati, ali bo Nemčija uspešno dokončala svoj cilj ter se dokončno oz. delno osvobodila izpod poljskega terorja, kot ga oni radi poimenujejo.


Američani nadaljujejo z meljenjem Španije v prah, ali se jim bo pri tem pridružila kaj kmalu tudi Hrvaška, pa lahko le ugibamo.

Napad na Veliko Britanijo se je pokazal zgolj kot velika poraba škode z obeh strani. Kanada in prav tako Irska ne premoreta dovoljšnje moči, da bi lahko dosegli neko dolgotrajnejšo okupacijo britanskih ozemelj, torej je izguba bitk s strani Velike Britanije zgolj šibkost, ki jo lahko nato odpravijo v uporniških vojnah, kjer igra ključno moč koordinacija in sama številnost in te Irci oz. Kanadčani ne premorejo. Sicer pa je potrebno omenit, da ravno ta čas poteka ključna bitka v Londonu, kjer se obračajo milijonske številke na obeh straneh in to le dokazuje na pomembnost, katero Otočani namenjajo njihovemu glavnemu mestu in regiji.


Veliko Britanijo je znova popestrila akcija, kateri smo priča v zadnjem tednu. S skupno močjo sta Kanada in Irska ujeli Britance nepripravljene, ki pa so sedaj pokazali svojo pravo moč in uspešno osvobodili okupirana ozemlja. Trenutno poteka ključna bitka za London, ki bo dokazala, ali je Velika Britanija dovolj močna, da se obrani tudi te grožnje.

Slovenija modro

Trenutno se lahko smatramo kot ena izmed najbolj stabilnih nacij v eRepublika, tako iz principa surovin kot s stališča vojn. Poteze, katero smo do sedaj naredili, niso bile preuranjene in so bile temeljito premišljene in le temu se lahko do sedaj zahvalimo, da smo uspešno ohranili svoj položaj na Apeninskem polotoku takšen kot je. Grožnja Hrvaške bo težko zaustavila naše apetite, saj imamo na naših mejah Poljsko, ki lahko nemudoma konča hrvaške poglede proti severu Evropu, saj bi jim Hrvaška na njihovih mejah povzročila več kot številne probleme in načeloma tudi pokončala njihove upe po mirnem vladanju Nemčije in Francije, če bi jim uspel preboj.


Slovenija nadaljuje s svojim principom uporniških vojn in posledičnih napadov na osvobojena ozemlja.

Potrebno je tudi dodati, da je pogovor s Hrvaško o morebitnem NAPu zašel v mrtvo smer, potem ko so slednji slovensko delegacijo začeli obmetavati z grožnjami, da nas bodo ponovno napadli kot pred časom. Psihologija človeške misle je pač takšna, da nekdo misli, da je močam, a temu ni tako, ampak s tem le zadovoljuje svoj ego in samovšečnost, ki jo premorejo - prav to je dokazal eden izmed članov hrvaške "ekipe". Njihove zahteve so bile naša predaja Toskane, Umbrije in Marcha nazaj v roke Italije ter plačevanje najemnine za Ligurijo, kar je bilo seveda za nas nesprejemljivo in to jim je bilo tudi nazorno rečeno. Zaradi tega je bila Slovenija izpostavljena njihovi grožnji, kjer je bilo rečeno, da smo mi naslednja tarča. Čas bo pokazal v kolikšni meri to drži.

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly