Join the new world

Fajić ostaja na Fazaneriji?
Prvi strelec Mure 05 si vse do danes ni uspel najti novega kluba, tako da obstaja možnost, da bo še naprej nosil črno-beli dres.

Nusmir Fajić je pred začetkom letošnje sezone zatrjeval, da njegova prihodnost zagotovo ni povezana z Muro. Toda prvi strelec črno-belih v lanski sezoni vse do danes, dan pred zaključkom prestopnega roka, novega delodajalca ni uspel najti.

Med snubci za njegov podpis so se omenjali mnogi klubi iz Evrope, nazadnje naj bi se v boj zanj podali tudi pri nemškem prvoligašu Augsburgu. Toda do realizacije prestopa ni prišlo. Fajić, ki se je v Rim odpravil šele danes, je v Prekmurju dlje časa ostal ravno zato, ker so tekla pogajanja o morebitnem prestopu. Kot smo uspeli izvedeti od zanesljivih virov blizu kluba, so bile na mizi tri ponudbe, in sicer od moldavskega Sheriffa, madžarskega Videotona in bojda tudi splitskega Hajduka.

Vsaj do včeraj zvečer se ni zgodilo nič in Fajić za zdaj ostaja v Muri. Potem, ko je dvakrat zavrnil možnost prestopa v Sheriff, naj bi tokrat bil naklonjen tej opciji. Toda kot smo uspeli izvedeti, naj bi se tokrat na koncu celo Moldavci umaknili iz pogajanj, medtem ko Hajduk naj ne bi želel plačati zahtevane vsote. Kako je s ponudbo Videotona nismo uspeli izvedeti.

Na koncu se tako zna zgoditi, da bo strelec letošnjih petih zadetkov za Muro v vseh tekmovanjih ostal na Fazaneriji, pogajanja za prestop pa bodo ponovno odprta pozimi. V tem primeru bi imeli črno-beli slabše izhodišče pri pogajanjih, saj bi "Fajotu" do konca pogodbe ostalo le še pol leta. No, povsem druga zgodba pa bi bila, če bi športni direktor kluba Igor Celec uspel Fajića prepričati, da s črno-belimi pogodbo podaljša še za leto dni.


V Sloveniji letos poželi rekordnih 150 tisoč ton pšenice
Sindikat kmetov ocenjuje, da je bila v Sloveniji letos pridelana velika količina pšenice. Na 36.700 hektarjih je zraslo nekaj več kot 150.000 ton pšenice, kar je v zadnjih letih rekorden pridelek. S tem bi se lahko približali potrebam slovenskih mlinarjev, a se to zaradi špekulacij ne bo zgodilo, je povedal podpredsednik sindikata Franc Küčan.

Küčan je pojasnil, da kljub poprejšnjemu trudu do zadnjega sestanka ob zaključku žetve prejšnji teden ni prišlo, saj so se vsi večji kupci enostransko odločili pšenico, ki so jo najprej kupovali po načelu akontacijske cene, enostavno obračunati z dokončno ceno. Ta pa ni borzna cena, temveč cena iz pogovorov pred začetkom žetve.

"Obžalujemo, da nam ni uspelo tisto, kar smo si zadali, in sicer da bi slovenskim kmetom ponudili dve obliki odkupnih cen, saj bi s tem lahko za v prihodnje ugotovili, v kakšni smeri naj se pogovarjamo - ali o fiksni ceni pred žetvijo ali pa naj spoštujemo priporočilo akontacijske cene in poračun mesec dni po koncu žetvene sezone," je dejal predstavnik Sindikata kmetov Slovenije.

Kot je dodal, je pri oblikovanju akontacijske cene prišlo do špekulacij, saj so kupci očitno računali, da se bo pšenica po žetvi znatno pocenila, ne pa podražila. V tem primeru bi po njegovem mnenju zagotovo s pridom izkoristili možnost in kmetom obračunali ceno po nižji vrednosti. Zaradi rasti cene pšenice na borzah pa so enostavno upoštevali priporočilo izhodiščne cene iz pogovorov pred žetvijo.
Samo tretjina v slovenskih mlinih, toliko tudi v Italiji in Avstriji

Letošnje količine pridelane pšenice bi po njegovih besedah skorajda zadoščale za potrebe domačih mlinarjev, vendar pa razrez odkupa pšenice kaže nasprotno sliko. Manj kot tretjina pridelane pšenice je namreč ostala v slovenskih mlinih, približno takšen delež je je pristal v slovenskih mešalnicah in tukajšnjih kmečkih kaščah, najbolj pa kmete žalosti, da je okoli 50.000 ton slovenske pšenice odšlo v italijanske in avstrijske mline, približno desetino celotnega pridelka pa v Indijo.

Pridelovalci pšenice zato že vnaprej zavračajo morebitne očitke, da slovenskemu trgu niso ponudili zadostnih količin pridelane pšenice. "Slovenski kupci naše pšenice niso vzeli, zato bo v Sloveniji v poznejših obdobjih cena pšenice znatno višja. Trdim pa, da zaradi cene pšenice, ki je bila ponujena z naše strani, ni argumenta, da bi se v enoletnem obdobju morala popravljati cena kruha. Če se bo popravljala, se to ne bo zgodilo na račun slovenskih pridelovalcev pšenice, pač pa na račun špekulacij," je še dodal Küčan.

VIC VIC VIC VIC VIC
Najhitrejši avto

14 policajev piše test z enim vprašanjem: KATERI JE NAJHITREJŠI AVTO NA SVETU?
Prvi napiše Jaguar, drugi plonka od prvega, ker pa slabo vidi, napiše Januar, tretji plonka od drugega in si misli: “Bom malo drugače napisal, da ne bodo vedeli, da sem plonkal” in napiše Februar in tako do trinajstega, ki je napisal December. Za štirinajstega zmanjka mesecev in napiše: SREČNO NOVO LETO!