Po prvi rundi

Day 3,153, 04:15 • Published in Slovenia Slovenia • by skofjaloka

Evo. Prvi pogovor s terapevtom za mano. Kakšni so občutki? Mešani.
…
Ko sta me sodeluki porinli k terapevtu, sta djali…da pot nav lahka….ampak da bom pa tud takoj začutu en olajšanje…da me bo nabil z enegijo in bo svet takoj mav lepši…čeprov še zmer zajeban.
…
No…moja izkušnja je bla bl taka….da mam en kup kant, kamor sem potlaču zadeve…in sem se leta in leta trudu, da so ble te kante čimbolj zaprte….včer je pa možakar te kante odpiru in sva skp gledala, kva se skriva notr… Tko da enga instant olajšanja ni blo, kvečjemu spoznanje, da sem dost v riti in da bo pot še dolga. Sicer je pa on sam reku, da če bova zadevo hitr rešila, bo uspeh kratkega roka, če bo pa sestavljanje dolg trajalo, je pa verjetnost trajnejšega uspeha večja.
…
U glavnem….ko sem se dam pelu…mi ni blo nč kul. Še bl živčn sem bil k preh, žrlo me je pa tud prašanje, kva nej zdej žen povem…a ji nej povem, da se non stop zalublam? Da to traja že od sredne šole…. Da poroka na to ni mela nekega posebnega vpliva….in da sem se v 9 let zakona ornk zalubu vsaj v tri dekleta…. da pa so ble ob tem tud dekleta, v ktere se nisem zalubu, vem pa kakšn majo okus šminke… da mej strah, da se nam nkol uspel sprement …da mej strah, da zgubim njo in otroke zarad svojih neukrotlivih hotenj…kk bo reagirala če ji to začnem pravt? Bo pizdila? Bo jokala? Se bo umaknla v tišino? Aj bolš da nč ne ve, pa jo ne przadanem? Kok ona sploh ve, kaj se dogaja v men?
…
To je kr vrel v men…časa sem mel pa par ur, da se odločem kk pa kej, k je delala popoldne, do sedme zvečer. Pol sem sprejel odločitev, de če hočem spremembe, morem začet delat drgač, kt sem delu do zdej….da ji bom začel servirat resnico, po koščkih, ki jih bo lahko sprejemala…. Ker če ne bom delu na zaupanju…če ne bom verjel vanjo in v naju….pol se ne splača trudet…K grem stavt, da enkat bo spoznala moj svet…. In je bolje de zdej, ko mava pred sabo lahko še mnoga srečna leta….kot tm pr 60ih od kogarkol že….ker v tem, drugem primeru, bi veretn mela filing, da je blo vse skupaj laž…da je nkol nisem mel rad in da sem se samo gonu okol k zajc, brez čustev do nje.
…
Pol je pršla dam ob sedmih. Pa smo mel večerjo….pa smo mal pospravlal, pa mal plane za druh tedn delala….predvsem je pa govorila o svojih trivialnih scenah s šihta…kk majo tipične odnose ženskega kolektiva, ko so enkat med sabo skregane, spet drugič best frendice….in taka jajca…kr neki….mene je pa samo žrlo, kdaj bova začela tisto pravo temo…. A bo sploh vprašala kk je blo na terapiji… A bo sploh priložnost, da začnem razkrivat, kdo sem….in da hrepenim po miru, ki mi ga lhk da sm domača familja…
…
Pol sva ob 22h pršla do postle. In je končno prašala kk je blo pr terapevtu… In sem začel govort. Po koščkih….iščoč besede de je ne przadanem… Minila je ura, minili sta dve…Ni se odmaknla od mene…ves čas je poslušala…večkat je bla šokirana…dejansko ni vedla za filme, ktere rolam vsak dan… nisem povedal še vsega… če sem bil prej 20 let tih, ne rabem zdej ogrozit vsega, ker bom doziral naenkrat preveč… A povedal sem, v 120 minutah več, kot prej v 20 letih. In še sva skupaj. In zjutraj sem še čutil toplino, ki jo ima do mene. Brez jeze, brez žalosti…verjetno pa s strahom, kaj še skrivam in ali bom to sposoben premagat.

A bom sposoben? Jebenti, pojma nimam. Dobre namene sem že velikat mel, ko pa videm eno mlado žemlco, mam pa samo še en cilj…drugi svet takrat ne obstaja. Tko da tale avtomatski odziv se bom mogu naučit skenslat…nekak kontrolo nazaj dobit…sej slinu se bom še zmer, sam zacopat se mi pa tud ni treba lih v vsako.

Čez en tedn mam spet terapevta. Vmes pa precej časa za razmišlat. Mav me skrbi…zdele je mela 12 ur za razmišlat….da je povezala kake koščke iz preteklosti in mi bo postavla kšno vprašanje, na ktero nav želela slišat odgovora…vsaj ne še zdej … …moj fotr prav: vedno zaniki. … Sam fotrova taktika mi dozdej ni sreče prnesla… in koker se mi zdi, tud njemu ne.

Jp… pestro bo še.