Pisanje esejev ni za mene.
General Dmitri
Danes bomo govorili o moji izkušnji pisanja esejev, hja zgleda dolgočasna tema, prosim vas le da malo potrpite. Kje naj začnem? Naj vem povem, da sem eden tistih ljudi, ki jim šola veliko pomeni. Ja, tako je bilo že od mojega otroštva, v takem načinu sem bil tudi nekako vzgajan. Ne me razumeti narobe, slabe ocene mi nikoli niso doma prinesle nič slabega, bilo je le to, da so mi dobre prinesle veliko dobrega. Vedno sem namreč za štirke ter petke dobival denar, med udeleževanjem srednje šole pa dobivam tudi štipendijo. Slabe ocene vplivajo le na mojo počutje, preplavi me jeza, jeza na samega sebe. Če naslednji dan pišemo test in če imam občutek, da jas na njega nisem pripravljen, bo moj dan potekal zelo enolično, t.j. učenje od začetka ter do konca dneva, dobesedno.
Zakaj torej pišem ta članek?
Eseji so edina stvar, ki mi v srednji šoli delajo veliko težav. Drugi predmeti mi gredo zelo dobro, še posebej matematika ter fizika (like a legend), celo športno sem kljub prismojenemu profesorju zlahka imel 5. Ocene pri esejih pa niso približno tak dobre. Nisem edini v našem razredu, ki mu to ne gre, pravzaprav nam večini ne gre. Naša profesorica za slovenščino nam cele dneve predava o tem kak smo slovnično nepismeni ter, da se ne znamo pravilno izražati. Hja, govori, da je to posledica modernega sveta. Mladi vedno več časa preživljamo na računalniku, ni jih več toliko, ki bi raje brali knjige. Za sebe lahko priznam, edine slovnično pravilne stvari, ki sem jih v zadnjem času prebral, so bili Ice killovi članki, pa še tam se lahko najde kaka slovnična napaka. Esej je zame nekaj najtežjega. Na njega se pripravljam po 3-4 dni ter v njega vložim več kot dvakrat toliko truda kot v druge stvari, ocena pa je kljub temu slaba. Ne me razumeti narobe, za vsebino vedno dobim vse točke, moja Ahilova peta je pravopis, torej skladenjske, slovnične ter še mnoge druge napake. Moja učiteljica meni, da ne znam pravilno tvoriti povedi, ne znam v pravilno zaporedje postavit predmeta, osebka, povedka ipd. Hja, pač nisem taki tip človeka. Raje se osredotočim na raznovrstne logične probleme, kakor pa, da bi me skrbela slovnična pravilnost napisanega. Primanjkuje mi besedna zaklada, pa to vedno ni bilo tako.
Ne razumem pa, kje naj bi mi esej v življenju pomagal. Moja izbira študija se bo namreč vrtela okoli matematike/fizike, ne pa okoli slovenščine. Mislim pa, da je esej vsekakor tudi zelo pomemben, saj je del našega materinskega jezika, slovenščine. Zakaj nebi mogel biti naš jezik bolj preprost, to bi naredilo šolo veliko lažjo. Hja, šola zajebana, še posebej gimnazija.
Upam, da ste uživali v članku, vem namreč, da sem jas užival, ko sem ga pisal! Razumem, da je ta članek zelo čuden, morda celo zmeden, a nekam sem moral izliti svoje misli. Muza za ta članek me je udarila kar od nikoder.
Lep pozdrav
Comments
v10 s948
Return sub : )))
http://www.erepublik.com/en/article/-132-1-2094088/1/20
Bog nam pomagaj, na svet je privekal še en obsedenec s šolo. \o/
Vidiš jaz naprimer sem v svojih gimnazijskih letih (letos končal maturo) namenil učenju za eseje natanko toliko ur kot jih je bilo potrebnih za branje knjige. Sicer se s tabo strinjam, da so eseji nasploh brezvezna reč, kajti predvsem srednješolski spodbujajo striktno opisovanje vsebine in analiziranje že naučenih problemov, medtem ko se razmišljanje osebka pusti ob strani. Ampak po drugi strani pa dajejo znanje slovnice...
...in besednega zaklada, kar današnjim generacijam primanjkuje (beri teorijo tvoje profesorice). Glede tega pa, da je slovnična pravilnost nekaj nepotrebnega in bi moral biti slovenski jezik lažji, pa si močno brcnil v temo. Za začetek je pravopis nekaj najbolj logičnega pri vsej slovnici. S strukture, postavljanje vejic, velike začetnice, zlaganje besed, vse to ima za sabo kup pravil, ki se nato logično uporabijo v sestavku. Jezik pa bi moral, vsaj knjižni jezik predstavljati najvišjo...
...obliko nekega jezika, kar nikakor ni preprosti sleng. Prešeren je za to, da je naš jezik povzdignil na raven svetovnih zagonil celo svoje življenje. Menda je dejal, da je knjižni jezik ena izmed pomembnejših sestavin narodove samobitnosti, identitete in kulture. Zato bi se kratenje njegove zahtevnosti izkazalo kot zelo neprijetno.
Sicer pa priznam, da je o jeziku in slovenščini lahko predavati z mojega stališča. Navsezadnje z njo nikoli nisem imel težav, s profesorico sva bila na ti...
...in velikokrat čez cesto na kavi. Poleg tega sem celotno življenje bral vse, kar mi je prišlo pod roke. Bral sem med kosilom, na stranišču, med umivanjem zob, igranjem računalnika... In kot nekakšna logična posledica je prišlo kasneje tudi pisanje. Če jemlješ iz zakladnice znanja kot so knjige, moraš nekaj lastnega znanja tudi vrniti.
Se mi pa zdi, da je razlog za tako nizko stopnjo branja pri današnji mladini predvsem nezainteresiranost in koncentracija. Koncentracija kot posledica...
...informacijske družbe, nezainteresiranost pa kot posledica gradiv, ki nam jih šola predpisuje v branje. Lep primer je moj razred. Ne bere veliko ljudi. Med moškimi dejansko samo jaz. Tako, redno. Nato sem sošolcu predstavil fantazijskega pisatelja Terrya Pratcheta. Prebral je vseh njegovih 50 knjig (tam okoli). Ker ga je zanimalo. Bukowski je navdušil naslednje 2. Pomembno je le, da najdeš v branju to, kar te veseli. Če te zanima matematika in fizika imaš veliko knjig, ki opisujejo ravno to.
In to družboslovnih knjig. Sicer je pa vedno tako, da te vsaka stvar začne veseliti, če le najdeš pravi pristop. Tako jaz nisem maral matematike, ker sem len in se mi je ni dalo učiti. Nato pa me je matura prisilila v poglobljeno znanje le te, kajti izbral sem višji nivo. Ko sem predelal vseh 190 vprašanj in iz plonk listkov prenesel znanje matematike v glavo, sem kaj kmalu zajadral iz voda gimnazijske omejenosti v teorijo kaosa in podobne zadeve.
No pa ti je Novljan spisal cel esej. Ampak ne plonkaj :😁
Drugače pa sočustvujem s tabo. Sem imel v svojih časih popolnoma enak problem in iste priljubljene predmete ;😉)
Uff novljan, si se pa potrudil 🙂
Kot zadnji komentar po tem zelo raztresenem "eseju", kajti v moji hiši imamo obiske, pa naj bo pozitiven, kajti ponujam ti pomoč. Če želiš, te naučim pisati eseje. Tako, za 4 minimum, free of charge.
Če bi prebral vse bi mi morda prišle solze na oči...
Vote za vsak slučaj, da ne bo kakšnega samomora.. : D
napisal si jas in ne jaz klasik mistejk drugače pa vote, mene gimnazija pa to čaka šele drugo leto : P
vote za esej...! napisano je presenetljivo dobro, glede na to, da se pritožuješ, da zadevščine ne obvladaš...!
piši kratke stavke in se izogibaj stavkom, kjer se še na koncu ne ve v čem je smisel....!
več kot pišeš, boljši boš! vaja 'dela' mojstra! vso srečo! mufekk
vote za ćlanek , vote za Novljanov komentar in seveda vote za njegovo ponudbo!
Se že pogovarjama preko sporočil 🙂
tudi sam sem imel enake probleme v srednji soli ampak naj te potolazim, do sedaj je nisem nikoli vec rabil, se sploh pa ne pisanja esejev in v samem zivljenju mi ne pomagajo cisto nic 😃
@Novljan: priiiideeen...! lepa in tovariška poteza! čestitkeeee!
Vote, pa cool ponudba od Novljana.