Novo mesto, 650 let mestnih pravic

Day 2,694, 12:58 Published in Slovenia Slovenia by Hervard Luc
Novo mesto je prestolnica Dolenjske. Leži sredi gričevnate pokrajine v rečnem zavoju reke Krke. Staro mestno jedro, ki je krožne oblike s polmerom okoli 250 m, stoji na skalnatem apnenčastem polotoku. Obliva ga počasna sivozelena Krka, ki teče tu v treh zaporednih rečnih zavojih.



Je sedmo največje mesto v Sloveniji z 22.145 prebivalci. Mesto je trgovsko, upravno, zdravstveno, izobraževalno in kulturno središče, sodobni urbanizacijski tokovi pa so zajeli tudi širše podeželje, ki je izgubilo kmetijsko vlogo. V mestu in okolici so se razvile avtomobilska (Revoz - bivši IMV, Adria Mobil, TPV), farmacevtska in kozmetična (Krka), tekstilna (Labod, Novoteks), lesna (Novoles), obutvena in elektrotehnična industrija ter industrija izolacijskih materialov.

Novo mesto ima 5 osnovnih šol, glasbeno šolo, srednje šole ter več visokih šol. Po svojem kulturnem pomenu in zgodovinskem bogastvu sodi Novo mesto med najimenitnejša slovenska mesta.



Ustanovitev
Novo mesto (Rudolfswerth) je bilo ustanovljeno z ukazom, ki ga je leta 1365 izdal (nad)vojvoda Rudolf IV., Habsburžan, da bi v trgovsko in prometno pomembni dolini Krke in v središču Dolenjske ustanovil novo gospodarsko in upravnopolitično jedro in oporišče vse bolj proti Jadranu stremeči habsburški posesti. Ob ustanovitvi Novega mesta je bila meščanom zagotovljena osebna svoboda, mestna samouprava, lastni in voljeni sodniki, pravica do trgovanja in sejmov. Stoletje in pol je mesto cvetelo in postalo najpomembnejše med kraji na Kranjskem. Sodnikom in svetnikom je dajala upravno moč vojska, ki se je utrdila za močnimi mestnimi zidovi in bila tako uspešna, da mesta kljub mnogim obleganjem nikoli niso zavzeli niti Turki, ki so grozili nekaj stoletij po tej deželi. Grb na katerem je Ustanovitelj mesta Rudolf IV. (z veliko, ker se ga je prijel tak vzdevek) je še danes isti. Na sliki je še slovenski klobuk, ki sodi v grb takratne marke, dežele oz. vojvodine, več INFO.






(Pra)zgodovina
Primerna klima, možnost za dobre prometne povezave in blaga pokrajina so na Dolenjskem že v kameni dobi ustvarile človeška bivališča, ki pa so se namnožila in pomnožila z ljudmi predvsem v železni dobi, ker je bilo v teh krajih pri roki dovolj železove rude. Roke, ki so znale oblikovati glino in železo, so ustvarile gospodarsko blagostanje in kulturni vzpon. Šele zdaj ugotavljajo iz tega, kar najdejo kot arheološke ostanke v zemlji, da je bila Dolenjska – in predvsem kraji okoli zdajšnjega Novega mesta – med 8. in 1. stoletjem pred našim štetjem v gospodarskem in kulturnem vzponu, kakršnega so v takratnih časih imeli le malokje v Evropi.





Halštatska kultura
Razvitost se ne kaže le v natančnosti izdelave in umetelnosti predmetov, temveč tudi v posebnem načinu pokopa, ki se je uveljavil v tem času. Svoje pokojne so v gomile polagali v krožnem redu, kar nakazuje na neznan obred oziroma način razmišljanja. Svojevrstni znaki materialne in duhovne kulture tega časa nam dokazujejo, da je dolenjski halštat najvidnejši predstavnik halštatske kulture. Tu je treba omeniti situle, steklene jagode in fibule. Situl in steklenih jagod je bilo v Novem mestu najdenih največ na svetu. Razvoj obrti na tem prostoru je ustvaril lastne načine izdelovanja in okraševanja - proizvodnja je torej morala preseči potrebe domačega okolja, saj je v tem obdobju trgovina bajno zacvetela. Najbolj izstopa nakit iz steklenih jagod. Zaradi številčnosti jih nikoli niso natančno prešteli, toda arheologi ocenjujejo, da če sta bili v nekem drugem evropskem halštatskem grobu najdeni dve jagodi, jih je bilo bilo v dolenjskem najdenih tisočkrat več. Situl je bilo na tem območju do sedaj najdenih 22.

V 16. stoletju so kmečki upori, različne bolezni in nagel razvoj Karlovca znatno vplivali na nazadovanje mesta. Propad trgovine in obrti je bil tako silovit, da so se ljudje pričeli izseljevati iz mesta in se pričeli ukvarjati s poljedelstvom. Nove trgovske poti Karlovca z Reko in Trstom so občutno zaobšle Novo mesto in tako še dodatno pripomogle k obubožanju mesta. Tako stanje je vladalo vse do začetka 18. stoletja.

Leta 1738 je skozi Novo mesto pričela delovati redna poštna zveza med Ljubljano in Karlovcem. Povezava je okrepila dogajanja v Novem mestu, tako da je bila leta 1746 ustanovljena gimnazija. V letu 1748 je mesto dobilo tudi okrožni urad in postalo pomembno upravno in kulturno središče dolenjske pokrajine. Mesto je leta 1778 pridobilo deško šolo, v letu 1816 pa še dekliško. Leta 1850 je dobilo žandarmerijo in sodišče.



Narodno prebujenje je doživelo Novo mesto ob 500-letnici svoje ustanovitve. Krepila se je narodna stranka in leta 1875 je bil sezidan Narodni dom, prvi na slovenskih tleh (ta propadla stavba na sliki je to... sramota!).

Novomeška občina je prišla v upravljanje Slovencev leta 1871, dokončno pa leta 1882. Slovenska narodna društva so se razvila zelo hitro. Leta 1894 je Novo mesto dobilo železnico, leta 1905 mestno hišo - Rotovž na Glavnem trgu, leta 1908 pa so s hišnih pročelij odstranili vse nemške napise. Po drugi svetovni vojni se je Novo mesto začelo hitro spreminjati. Naprej je bilo treba odpraviti posledice nemškega bombardiranja septembra in oktobra 1943.





Moderno Novo mesto
Po vojni se je mesto gospodarsko razvijalo in postajalo pomembno industrijsko središče. Leta 1952 je bila mimo mesta zgrajena pomembna cestna povezava, avtocesta Ljubljana - Zagreb. Mesto se je širilo in primestna naselja so postala del mesta. V 1960 je bila zgrajena nova bolnišnica. Prebivalstvo se je selilo iz bližnjih vasi (in držav) v mesto in po zaslugi uspešnih podjetij, ki nam dajejo kruh lahko delamo v domačem kraju, zaradi odličnih fakultet pa tudi doma študiramo. Živimo svoje sanje.

Viri in dodatna literatura:
Novo mesto WIKI
Novo mesto, turizem
Novo mesto, Zlata leta
Novo mesto, mesto situl
Novo mesto, gospodarstvo
Slovenska heraldika





Kr brz skrbi, al ga ne bu zmankalu!

Novo mesto, moje mesto!
Sedmi april, 1365 - 2015



Nagradna igra
Ugani kdo igra na sliki in si prisluži tank! Nagrada podvojena za komentar z njegovo vam najljubšo vižo!


Dodano pozneje: