Zate bi si nadela uniformo

Day 1,760, 02:21 • Published in Slovenia Slovenia • by skofjaloka

Zadne čase slišem velik jamranja, da ta špil ni več špil, kot je bil včasih…da je bil včas spektakularno boljši, da je igra imela nek smisel, cilj, da so sedaj admini vse porušili, da je vse drugače.
…
Veste kaj je predvsem drugače? Mi sami. Naši občutki do špila…naše dojemanje erepublika. Zakaj do tega pride? Poglejte…preden je večina od nas prešaltala na erepublik , je igrala kak travian al pa kterokol drugo igro, ki je imela nek omejen cajt trajanja…se prav špilu si kak mesc da si zadevo obrnu, špilu si kak let, da se je server končal ipd, tega pa tuki ni…In potem se soočeš s povsem novo situacijo, ko en špil špilaš 2 in 3 leta, pa ga maš po svoje že en mav dost, ampak po drug stran si pa trma in si miselš »pa nam zdej končal, ko sem dve leti živlena not vrgu«. Veste pa, kak je človk: nove stvari so zmer bol zanimive, kt une, k se jih navadeš (recimo v RL: ženske, avto,…) … in nehote začneš razmišlat kak bi blo fajn na eno novo prešaltat… in da to nardiš, morš na nek način zadevo, s ktero trenutno shajaš, sam pr seb očrnit, da se ji lažje odpoveš…in…krog se sklene: »špil je le še bleda senca tega, kar je nekoč bil« je ena najpogostejših manter tele virtuale. In ko to naglas izgovarjate se ta E-depresija šir na okolco, kar pa ni neč kej ugodna stvar… Torej…če maste špila dost, ukrente kej glede tega, ne pa žalostink pet, ker ubijate mlade sile, ki so šele v vzponu… Vsakmu pa svetujem…če že misle nehat, de ostane vsej dvokliker, ker prej al slej spoznate, da brez nas svet ni isti.
…
Pa drgač? Kva pa vem… tale erepublik je ena beda ratu. … Hehe, sam hecam. Lej, men je še zmer kul. Zadne čase se ubadam z mislijo al počt vsak dan eno bombico in ujet BH, prodat gold od BHja in bit na konc na nuli v finančni bilanci tistega dne…al ne ruknt bombice, ne it na BH in bit v plusu. Ta dilema nit ni tak huda, ker se, ego kot sem, itak rad neki vn mečem…mal je na konc edin otožna misel, da pr 90 firmah že 2 tedna vztrajam pr 30 jurjih na knišc, se ne premakne gor, dab še kak iron zgradil… Sam … teh 90 firm je tud ena brezpomenska cifra, ker v 40 cattle farmah že kr neki časa nit manager worka ne furam več. Jp, stavil sem na napačnega konja.
…
Drgač, donc se nam okrog RL vrtel preveč…ker ni kej velik povedat. Dopodne šiht, popodne merkat mala dva in toj to. Na šiht se mam sicer kr luštn…je zdej en obdobje, k se z eno (una kj na 2. mestu moje rang lestvice zaposlenih) res ful nedolžno igrava…a veš… ko je vse samo v dvoumnih besedah in pomenljivih pogledih…in to že ene pol leta…in nit ne delava na tem, dab šla kej naprej - poanta je v flirtu…KER ko to prečkaš maš pol 5% užitka pa 95% sranja - zdej je pa to razmerje lih obratno…
…
Je bla lih prej pr men, a veš…stoji pred mano v uni majčki, svetloplavi, k deluje skor mal premala in jo stiska tam… čez nekoliko manjša, a eksplozivno nabita balkončka; svetloplavi majčki ki »nehote« razkriva popek nad temnomodrim kavbojkam s sumljivo spuščenim pasom, ki daje slutit, da se vsak čas začnejo kake črne čipkaste hlačke… stoji tam in reče, da kk škoda, de pr nas nimamo uniform na šiht…de si ona predstavlja sebe v ozki, vroči majčki z izrazitim dekoltejem, ekstremno kratki miniki in najlonkah … in se hihita, ker opazi, da sem se za trenutek izgubil … da se je moj pogled izgubil v daljavi, ker so jo možgani ravno oblačili v uniformo, ki si jo sama želi nadeti… jo pogledam še sam v oči, se ji nasmehnem in še vedno nekam odsotno zašepetam: »bova spomlad mogla spet v Portorož zgleda.«