Ti, kdaj gremo pol na pijacko?

Day 1,662, 04:18 • Published in Slovenia Slovenia • by skofjaloka

Mam lih par minut, pa sem pomislu, da bi vas nemara lahk seznanu z geostrateškim položajem v ktermu se nahajam zdele.
Torej sedim v pisarni, v radiju 15 metrov od mene pa se nahajajo 3 pripradnice ženskega spola, s kterimi bi blo lahk prov fletn, če neb ble tok zategnene.
Če začnem kr pr ta prvi, je 3 pisarne levo od mene. Taka luštna medicinska sestrca, za ktero sem se zapalu ene 5 let nazaj…takrat so bli jebeni časi…trajal je ene dve let preden sem klonu in sem videl, da (na…lej…sem jo z mislimi zgleda v pisarno prklicu….je pršla k men zdele za par minut v oprijetih belih hlačah in tesno roza majčko, k ji gor čez res obsežna pljuča piše »hot like me«)…skratka…po dveh letih zacopanosti nisem mogu več mim nje, pa sem ji kljub dejstvu, de mava oba familje, povedu, kva dogaja… … no, s tega pol ni blo nč, o njenih ustncah, predvsem ta zgornih sem pa sanu še nadaljni dve let. Zdej je zgodba bolj al manj zaključena, razen, ko gremo zvečer vn, pa me pivo spomne, da se po velkem požaru rad dolg kadi…
…
Ta druga je eno pisarno desno od mene. Tud izhaja iz zdravstva….z njo nč res nisem mel, pa tud planiram nč ne resen met, čeprov nameni niso več tolk trdni, odkar sva bla par dni skp na izobražvanu na morju letos, pa sva, vsak posebi šele tisti dan, ko sva se vrnila dam, ugotovila, kok sva uživala v družbi drug druzga…zdej, zakaj se nanjo nkol res ne palu? Odgovor je izi, ker je una ta tretja, ki še preostane, njena best frendica na jobu in neb blo kul, dab druga za drugo vedle, de jih počas pecam, k pol bi res nek hard loverboy izpadu,ribce bi pa pobegnle…
…
Skratka TRETJA, ljudje moji, tretja je pa moja boginja od poletja 2010 dalje… takrat sem bil primoran bit z njo na morju skp, s šihtom 5 dni…in punca mej tok zmešala, dab še zdej dal na klin vse skp, sm čeb ona bla za. Ma ne, res mi ni jasen…ta njena hoja, a veš…to se prov ziblje, tko po mačje, kot da je cel svet oder in ona igra glavno vlogo…un slow motion, ko gre ritka smoothly levo desno hkrat ko njene sanjsko dolge noge (skor obvezno ozaljšane s fishnet žabicam) počasi grejo mimo mene novim zmagam naproti… In pol une njene oči, modre kot nebo poleti, polne življenja, z nagajivo iskrico v kotičkih, ki se tako rade ustavijo pri meni in vprašajo: »ti, kdaj pol gremo na pjačko, a? Bi bil že čas?« … Ja valda bi bil čas, srce, sam za božjo voljo razum, da zmer ko gremo mi na pjačko sem pol še 2 tedna bolj zmešan ko beton v mešalcu in gagam žalostno v svet ko goska na svojem zadnjem letu na večer svetega martina… A moj odgovor seveda ne bo »ne«…počasi umaknem pogled z njenih oči, se zastrmim tja nekam v daljavo in rečem: »lej, v četrtk mam frej, se dobimo na Stari pošti, tko ko ponavad?« Pokima, skoraj neopazno pomežikne in se odziblje dalje… Jp…vedno znova si sam podpišem svojo smrtno obsodbo. Ne vem, zgleda uživam v tem, druge razlage preprosto več ne najdem.
…
Drgač, kar se erepa tiče? Ma kva pa vem…v enem hecnem bipolarnem obdobju sem. Po en stran se občasno vprašam, komu na čast se sploh še fajtam, pač klik, klik, klik, bitko pa itak odločjo admini, sploh čej strateškega pomena (mimgrede: kk veste da admini posežejo v bitko? Rezultat poskoč na 50,50: 49,50, čez cca 20 sekund pa rezultat močno pade v korist nasprotne ekipe)…po drug stran se pa zalotem, da hočem bit nek wannabe in clo kupujem že čokoladke za unih par minut neke virtualne slave tisti moment izjemnega pomena, ki pa bi jo drugo jutro takoj zamenjal za 5 minut dodatnega spanca. … Sej ne vem kva je bol zblojen…moja reala al virtuala…je pa dejstvo, da bi bla reala lepša z manj ženskam, virtuala pa z več 😒