Povej mi...od cesa bezis ti?

Day 1,498, 15:32 Published in Slovenia Slovenia by skofjaloka

V bistvu je ta špil slaba droga. Ukrade te življenje, ki se vrti okol tebe. Lahko je pa tud beg. Beg od tega istega življenja, ki se vrti okol tebe. In to sem spoznal zdele...da gre pr men za tisto drugo opcijo. Da je beg od življenja...ker življenje samo po seb je lahko preveč sladka bolečina...una ultra, ki se nikol ne konča dober.
...
Dovolu sem si it vn donc. Z uno sodeluko, ki je že slab let na porodnišk...in sem mel polet 2010 eno sila kratko aferco z njo...bolj ko ne na platonskem nivoju je blo to takat, da ne bo pomote, komajda sem bil okusil njene ustnice in že je usoda šla svojo pot. Torej, donc sva šla vn...blo je mišlen da bomo štirje...no, na konc sva bla samo midva. Punca ma cca 173 cm in 54 kg. Črne kodre in plave oči. Telo tako da bi jo lahko častil kot boginjo, ker to si res zasluž.... Sva šla vn...klepetala od 19 do 23h...sila luštno sva se mela, jaz pa sem med klepetom žalosten spoznaval, daj metulčki niso crknil, da so se sam potuhnli. In zdej so spet razprli svoja krila. A ti metulji so prekleti, ker cveta, na katerem bi lahko pristali, ne bodo našli. Nop. Ne pri njej...ker ona se boji...njo je strah, da bi se spet preveč zapletla...Se prav želja je, a strah je prevelik...
...
Strah? Jaz ne vem...zgleda se 90% folka ne zaveda, da se živi samo enkrat. In vsi imajo neke strašno močne želje, velke želje...uresničljive želje...pa jih ne udejanjijo, ker jih je strah.... Strah česa? Da bodo spoznali da obstaja tudi drugi svet? Svet svobode, svet spontanosti, svet užitka, svet sladkosti? In potem, ko bodo to spoznali, ne bodo zadovoljni s tem, kar imajo? In zato raje tiščijo glave v pesek in si pravijo, da jim je tko, kot je, čist fajn...
....
Včasih se počutim tak preklet tujec v svetu, v katerem živim. Če vzamem primerjavo iz filma Matrica....se mi zdi, da sem eden redkih, ki ima odprte oči, a sem ravno zato nesrečen...ker je toliko lažje živeti v namišljenem svetu (samo)zadovoljstva. Meni pa ta svet ne zadošča. Ne! Hočem več! Hočem živeti! Hočem si dovoliti to, kar sem, hočem ljubiti in biti ljubljen. Ne samo do ene osebe, ker to nikdar nisem znal. Hočem ljubiti njo in njo in njo. Hočem kuštrati lase prve, hočem božati hrbet druge in hočem zaspati v objemu tretje...da. To sem jaz. Nepokoren družbeno sprejemljivim normam in zato nesprejet – nesprejet velikokrat žal tudi v svojih lastnih očeh. Ker bi dosti raje živel v vašem sanjskem svetu, kjer bi bil srečen, miren in spokojen z eno. Dosti raje. A ne morem, ne znam, naj še tako hočem...
...
Če bi obstajala tableta, z zaužitjem katere bi uravnal svoje srce na en tir...v eno smer...v eno dušo in telo ene ženske (moje žene), bi jo takoj užil, klinc gleda brezvezna hrepenenja, če ni nič od njih...a te tablete ni...obstajajo pa kvazinadomestki, ki lajšajo simptome...nadomestki, ki pomenijo beg od RL...enim je to alko, enim so to trde droge, enim je to kvavem...pretirano ukvarjanje s športom, anoreksije, različne obsesije, ubadanje z otroci, bolnimi, karkol....Men pa je to erepublik. Igra, kateri namenim par ur na dan izključno z namenom, da bežim od sebe...ker tak kot sem, v svetu, v katerem živim, ne morem biti srečen.
...
In ti? Od česa bežiš ti?