NAPOREN PETEK 1.del

Day 2,301, 14:21 • Published in Slovenia Montenegro • by strok78

Hja, združimo pametno s koristnim in če sem se že izgubil v štajerskih rovtah pa pejmo še v Maribor spoznat kakega igralca.

Že na chat-u se je takoj javila baby anna in predlagala, če se dobiva kar v hotelu v središču štajerske prestolnice. Seveda je Klemenju takoj povzdignil glas, češ mene v gostilno njega pa v hotel. Ha, požri se nevoščljivec.......HEHEHE

Sem si rekel, da se moram dobro pripravit na tole:





Petek je bil pred vrati, piči Miki proti cilju. Dobila naj bi se na terasi kjer se bova predajala božanju sončih žarkov, čeprav bi rad da me kaj drugega boža....


In takoj presenečenje, prišli sta dve. S seboj je pripeljala še Andreychiko.....To mi deli!!! I love SD!!!
V miru spijemo kavice, si izmenjujemo puhlice, nakar pade "ideja" kaj če gremo še v sobo. Butasto se režim, izvajam rutino neumnega Francoza ter sledim ko kužek. Ves čas sem imel v ustih neki čuden priokus....ah, štajerci pa dobra kava sta dva različna pojma!
Šibamo po hodnikih hotela, a mi ne gre v račun čemu nas pot vodi proti recepciji in naprej v klet. Odprli sta vrata temnega prostora, me porinili notri z besedami "Počakaj, kmalu se vrneva." Temno ko v rogu a v zraku je bil nek mamljiv vonj...čas mineva.......kar naenkrat se odprejo vrata in prižge se luč, mežikam ko sova, ko pa se mi povrne vid...........O KLEMENJU, KA BI JAZ DAL ZDAJ ZA TISTA TVOJA GOSTILNA!!! ADIJO PAMET, PA ŠE OPOROKE NIMAM SPISANE!!



Zarožljale so verige, namesto mehkih prstov so me božali biči ter korobači, bil sem vklenjen. V ozadju se je vrtel death metal..no vsaj muzka je bla okusna.....v nekem trenutku sem bil poni....



Jokal sem kot dojenček, priznam ko gledam nazaj sem že večino potlačil v podzavest, ne vem koliko dolgo sta me matrali, vem le, da se mi je v nekem trenutku zmraćilo pred očmi.
Ko sem se prebudil, ni bilo nikogar v prostoru. Ko kaka stara mama sem se "ultra" hitro napravil in zbežal iz hotela z razčesnjeno zadnjico in razbolelim hrbtom. Drek, pa še z Brucem sem zmenjen.....
Prvi cilj lekarna.......



......saj bi jo rajši potopil v čeber sladoleda, a je potem preveč dela s pucanjem.
Odpeljem se v predmestje, sklenem da o boleči izkušnji nič ne povem, kjer pa me čaka zanimiv prizor....ja tankanje za SD ni poceni, posledice so vidne.



Ko iz bajte stopi za glavo večji štajerc, sem popolnoma pozabil da ga bom en mal j... v glavom tekom debate. Ma tud prdnt nisem upal v njegovi prisotnosti.
Skočva v bližnji lokal, kjer se začne Brucevo nakladanje o SD, o eSloveniji, kako je začel igrati, kake ima cilje........ Še dobr, da sem poskrbel za preventivo; pod brado sem si porinil elastiko in jo zataknil za ušesi. S tem sem premagal moč gravitacije na mojo spodnjo čeljust, ker se mi je ZEHALO!



Če že govorit nisem mogel..... sem moral svojo gofljo nekak drugače zaposliti.



Ko sem ga imel po dobri uri že poln k...... sem zaigral na edino karto in se izgovoril na Tečkin rojstni dan in na žur, ki me čaka v Ljubljani.
HVALA TEČKA.....NE VEŠ KOLK SEM TI HVALEŽEN!
Nekako najdem avto in se neozirajoč nazaj poberem proti močvirski zalegi naproti..........


(to be continued)