Mar bi ostali opice

Day 1,627, 02:22 • Published in Slovenia Slovenia • by skofjaloka

Hja. Donc se vam oglašam nepričakovano, ker mam pač lih eno lukno na šiht…mislim lukno….časovno lukno, da nav pomote.
….
Sem pa hotu mal povedat o spoznanju ki mej doletelo teden dni nazaj. Bli smo 30.4. tik pred nastopom majskih praznkov….zato smo šli s šihtom tud na pjačo na konc. In smo se mel luštn, kje se neb mel, k družbo mam kle fenomenalno. In smo pol po dveh, treh urah maširal dam trije, jz pa dve moji najljubši, ke prot avtom, k mel skp parknene. In na konc dijo, dijo, vsak odpele na svoj konc in potem šok. Kriza v momentu. Prvo minuto ko bli narazen sem začutu de me nekje v notranjosti trga… Trga v orto, da nav pomote, ni se mi šlo dam k otrokom pa žen, ni se mi šlo nikamor….šu bi sam nekam do konca se nažgat, al pa zbrisat nekam na kubo al pa tajsko za pol leta, da izživim vse svoje notranje potrebe, nuje al frustracije al kva kurca mej pač mučl on moment… Res…tolk močna negativna čustva po dveh pirih…res un orto bad trip, k sploh nisem vedu daj po piru možen…
…
In zadeva ni minila kuj…bogme, ni…trajal je še ene tri dni, lih tolk da mij sfukal plane uživanja prvomajskih praznikov… In kaj je blo torej uno spoznanje sploh? Ma ne da sem zalublen u sudeluke al pa kej in de sem jih pol tolk orto pogrešu. Ne gre za to. Gre preprosto za to, da sem odvisen od tovrstnih odnosov z ženskam…de sem odvisen od flirtanja, iskanja pozornosti, osvajanja, bližine tujih telesc, kao naključnih dotikov pa vsega tega kar pač v to sranje spada. Prov odvisen…in ker sem vedu de mi okolje par dni tega ne bo nudlo, sem padu v abstinenčno krizo…čist tapravo, vam rečem.
….
In pol se človk »spuca« po par dneh »čistosti«….in je treba nazaj na šiht…Pol pa una dilema a veš… lih fajn rata, ko se jih odvadiš….ko začneš spet uživat z ženo in otroci in maš v seb en notranji mir, ki je večvreden ko vse drugo….lih to človk doseže, paj treba nazaj na šiht. In je cela jebena muka….ker veš, da bo ta mir, ki si ga končno našel, minil isti hip, ko boš uzrl njene dolge noge v najlonkah pod mizo na timskem sestanku….ko boš našel njen pogled, ki počiva na tebi…in spet neizbežno padeš v začaran krog, ki mu srečen konc itak ni usojen… Ker kaj pa je srečen konc? A? Kaj je? Da ktero od teh spravš v postlo? In kaj pol? K čeb jo enkat spravu, vem da bi se hrepenenje in odvisnost samo okrepila in bi hotu še in še in še…In kaj pol? It narazen s svojo, ker je s to novo tak fajn? Ja valda. Tri mesce. Pol boš pa opazu spet eno novo s še bolj fenomenalnimi proporci….in gremo jovo na novo… In si po par letih osivel, odtujen od vseh, ki so ti v življenju res nekej pomenil in v končen faz brez ficka de še za silver clas v erepublik nimaš….
….
Seveda obstaja idealn ZF scenarij…da bi naša kultura podpirala to obče letanje od cveta do cveta z eno stalno bazo doma…takoj podpišem. Ampak tega ni. In ker tega ni, vsi igramo to neko brezvezno igro flirtanja brez srečnih koncev… Matr…kva smo si nardil od živlena. Mar bi ostal opice…