Učna ura slovenskega jezika - 1. del

Day 838, 05:49 • Published in Slovenia Slovenia • by polaretti

Lepo pozdravljeni spet po dolgem času! Bolj zares kot zahec sem se odločila, da začnem z objavo krajših člankov na temo - sporočanje in raba slovenskega jezika.

Danes sem odvrgla svojo gosjo preobleko in se prelevila v vlogo učiteljice.



Aktualna je debata o tem, kako naj bi izgledali kvalitetni članki. Predvidevam, da ste že vsi naleteli na kak članek, ki je vseboval šale na tisoč načinov, prekopirane članke od koga drugega ali pa je avtor napisal nekaj, o čemer se mu niti sanja ne... Nekateri od vas se ob tem jezite, nekateri pa to preprosto ignoriramo. Vsekakor pa ni zabavno za nikogar. V duhu dobrega pisanja sem se zato odločila, da mogoče komu od vas pomagam vsaj pri osnovah. Pri pravopisu in načelih sporočanja. Slednje je tudi tema današnjega članka. Sedite za mizo, odprite zvezke in začnite pisati!


NAČELA USPEŠNEGA SPOROČANJA


Če želimo biti pri sporočanju uspešni, moramo upoštevati 5 načel:


1. Sporočamo le o tem, kar dobro poznamo – če teme, o kateri pišemo ne obvladamo dobro si najprej izpopolnimo znanje. Pri sporočanju pazimo na to, da sporočamo le resnične podatke.

2. Upoštevamo okoliščine o sporočanju – čas in kraj sporočanja predvsem pa naslovnika, njegovo starost, poklic ali izobrazbo, družbeni položaj itd. Upoštevamo ga tudi, kadar izbiramo temo in kako podrobno bomo govorili o tem. Presodimo, kaj vse bi danemu naslovniku sporočili o temi in kako bi mu predstavili predmetnost. Sporočevalec lahko veliko ve o določeni stvari, ni pa nujno, da bi naslovnika vse to zanimalo. Pazimo tudi na to, da smo jedrnati, zato naslovniku sporočamo le bistvene podatke in mu nakažemo kaj je bolj in kaj je manj pomembno. Podatkov ne ponavljamo po nepotrebnem. Dobro je, da smo pri navajanju podatkov čimbolj natančni saj s tem olajšamo razumevanje besedila. Podatke sestavimo urejeno v določenem zaporedju, da nam bo naslovnik sledil brez težav. Pazimo na to, da je besedilo živo, da bo vsebovalo tudi nenavadne besede in da se ne bodo ponavljali enaki stavčni vzorci. Priporočljivo je, da trditve dopolnimo z vzgledi, da bi čimbolj pritegnili naslovnikovo pozornost.

3. Upoštevamo prvine in pravila danega besednega jezika – besedilo mora biti jezikovno pravilno po pravilih slovenskega knjižnega jezika! V več povednih besedilih pazimo, da ne ponavljamo besed in stavčnih vzorcev. Pri izbiri besed in stavčnih vzorcev pazimo tudi, da bo besedilo naslovniku dovolj jasno in razumljivo.

4. Upoštevamo oz. posnemamo značilno zgradbo izbrane besedilne vrste – besedila iste vrste imajo podobno zgradbo in sporočevalec jih mora dobro poznati.

5. Upoštevamo prednosti in pomanjkljivosti prenosnika – pri člankih sta bralec in avtor ponavadi v posrednem stiku. Avtor je izpostavljen naslovnikovemu kritičnemu očesu v obliki komentarjev, ki jih ima pravico napisati vsak bralec, zato pozivam vse, da tako dobre kot slabe članke komentirate in tako posredujete svoje mnenje avtorju, ki naj te informacije vzame za nadaljno motivacijo ali izboljšanje svojega pisanja. Vendar pa pozor! Do naslovnika smo vedno vljudni, mu potrpežljivo pojasnimo kar mu ni jasno, izogibamo se sporov, ne uporabljamo zmerljvk, ne govorimo preglasno (CAPS LOCK).




Upam, da bo zgoraj napisano dejansko komu koristilo. Mislim, da si vsi želimo kvalitetnejšega branja na Erepublik.

V naslednjih dneh lahko pričakujete kak članek na račun pravilne uporabe predlogov (muči me predvsem raba s/z predloga, ki je redkokdaj uporabljen pravilno).



Če se najde kdo, ki je preveč fin, da bi uporabljal zborno slovenščino... Srčno upam, da si premislite, ker če ste res patrioti kot pravite, se naučite še pravilne uporabe maternega jezika 🙂

Do naslednjič vas res zelo lepo pozdravljam!



urednica revije Army Wife

polaretti




Za morebitne slovnične napake se opravičujem 🙂