Prijetna resnica [Zlato Gutmanovo Pero]

Day 1,093, 15:36 • Published in Slovenia Slovenia • by polaretti

Beležili smo 22. januar 2010.
Dan 794 v eRepublik.
V srcu vseh državljanov je ponos in veselje zaradi zmage nad hrvaško skupnost, ki si je prilastila slovensko ozemlje s pomočjo božičnih in novoletnih praznikov. Zmago pa je grenilo tudi dejstvo, da je potrebno državo stabilizirati z vidika gospodarstva, politike in sociale. Že med samo okupacijo pa tudi po njej je število prebivalcev v Sloveniji strmo raslo. V tej množici babyboomerjev se skriva tudi mož, ki še ne ve, da bo postal nepogrešljiv del v motorju, ki poganja slovensko barko.

Začel je kot večina, da pomaga ostalim. Njegovo ogromno srce in globok žep sta prispevala k temu, da so ga ljudje začeli jemati resno. S še nekaj somišljeniki so kmalu ugotovili, da v slovenski politiki manjka kontakta z ljudmi. Tako so ustanovili Stranko Jeklene Slovenije. Stvar so vzeli blazno resno. Nastala je samostojna spletna stran. Vsak je imel svojo nalogo, ki jo je odlično opravljal. Kljub uspehom pa je koalicija starešin popolnoma znorela. Nova stranka jim je bila trn v peti, predvsem zaradi volitev in hrvaške grožnje o političnem prevzemu stranke in posledično tudi lahko države. Osovraženi s strani starejših in ljubljeni s strani mlajših igralcev so vztrajali pri svojem in si med volitvami zagotovili spoštovanje. S pozicije mentorja je Gutman odplaval v politične vode, kjer mu je mesto v vladi zagotovil naš dragi maršal Janez Grozni, ki ima še vedno lepo mesto v srcu mnogih državljanov.

Kot obrambni minister je Gutman s pomočjo prijateljev uvedel precej sprememb. Posvetil se je boljši preglednosti dnevnih ukazov, v uporabo je prišla nova skripta Ministrstva za Obrambo, itd. S tem se je prikupil večini državljanov, a mu velik del prebivalstva še vedno ni zaupal predvsem na račun njegove mladosti in neizkušenosti. Narod se je pred predsedniškimi volitvami razdelil na dvoje. Oba tabora pa sta želela zmago. Ker niti Grozni niti Rudolf Maister nista kandidirala, nihče drug pa ni želel opravljati pomembne funkcije, je to vlogo prevzel mladi Gutman. Njegova kandidatura je pošteno razjezila nasprotni tabor, ki je v ogenj poslal Howly-a, ki mu je veliko ljudi zaupalo, saj je Slovenijo vodil skozi njeno najpomembnejše obdobje. Obetal se je tesen boj obeh nasprotnikov, ki pa je bil poln nizkih udarcev. Propaganda na obeh straneh je poskrbela, da so bile to ene od volitev, ki smo si jih najbolj zapomnili. Na eni strani Howly skupaj s podporo Karantanca, 0rinde in Styriana. Na drugi strani Gutman s podporo Groznega, R. Maistra in StiHa. Kdor zmaga drži v roki vse niti. Odraz stanja pa je bil tudi končni rezultat, in sicer z razliko pičlih 15 glasov zmaga Gutman. Kritike so letele še dolgo po volitvah, saj si nasprotni tabor enostavno ni želel priznati poraza. Največ opazk je letelo na domnevo, da naj bi za njega glasovali vsi Hrvati, ki so takrat zaradi nepazljivosti strankarskih predsednikov prišli do slovenskih državljanstev.

Vsej zmedi navkljub pa je Gutman odlično vodil državo in nam z ogromno truda pridobil tudi nemško high regijo (SHH), ki je bila zelo zaželjena. Se še spomnite kako vneto smo prečkali Italijo, da bi osvojili Rhone Alps izpod poljske oblasti? Tudi tukaj je imel svojo vlogo kot obrambni minister. Recite torej kar želite o Gutmanu, vendar nekaj velja: v igro je vložil ogromno časa in živcev. Igro je naredil zanimivo. Kdorkoli ga je prosil za pomoč, mu je z veseljem ponudil roko. Imejte ga v lepem spominu, voščite mu dober dan in mu vsak večer zaželite lahko noč. Lahko ste počaščeni, da z vami deli trenutke svojega življenja.

V veselje mi je bilo napisati to kratko zgodbo o velikem možu, ki dela velike stvari. Upam, da se bo zgodba nadaljevala še dolgo potem, ko tudi nas ne bo več in bodo naši pravnuki opevali njegovo moč in pogum.



S spoštovanjem


polaretti