Join the new world

Aleksandar 1 vladeel so Makedonija recisi polovina vek. Golem del od negovoto vladeenje vo politivki socinuvanja so persiskoto kralsvo, no i so zdruzenite helenski paravoeni pomorski polisi. Po prisilnoto ucesvo vo helensko persiskite vojni i neprilikite na istocnata granica, Makedonija sepak se zacvrstila na severnoto krajbrezje kako nova politicka i ekonomska sila.
Posle smrta na Aleksandar 1 prestolot go nasledil Perdika 2 koj bil nedovolno iskusen koj vladeel 28 godini.
Neposredno pred da pocine aleksandar 1 na svoite tri sina im podelil nekolku odgovornosti, no na perdika mu pripadnala varhovnata vlast, negovijot brat Filip dobil vlasnistvo vo oblasta Anfaksitida po tecenijeto na rekata Aksi(Vardar), a slicni oblastuvanja dobil i tretiot brat Alketa, so ovie podelbi aleksandar smetal deka trite brakja ke go prosiruvaat kralsvoto no se slucilo sprotivnoto prvite sudiri zapocnale koga Filip mu go poprecil patot na Perdika koj sto vodel do srebrenite rudnici (Strimon) za koj helenite veke 20 godini prethodno vojuvale, ovaa prilika ja iskoristile i se vmesale i tie vo vojnata zastanale na stranata na Filip.
Nivnite napori bile krunisani so uspeh vo 437 god od starata era koga najposle uspeale da vmetnat helensko naselenie na mestoto nareceno devet patista i naselbata ja narekle Anfipol.
no za kratko vreme se slucila brato ubistvenata vojna Atina go zgolemila danokot kon ostanatite okupirani delovi na toa naisla na otpor od strana na Sparta i Korint ova situacia mu bila od golema korist na makedonskiot kral Perdika, toj zapocnal da gi racgoruva dvete strani na Sparta i na Korintskite primorski gratcinja im vetil bogata zemja vo vnatresnosta a tie bez kolebanje prifatile.
Vo April 432 od starata era od atinskoto pristaniste isplovile 30 brodovi koj vosebe nosele okolu 1.000 vojnici atinjanite svatile deka treba sa gi obedinat silite so filip i na perdika da mu zadadat golem udar.
Vojskata se istovarila na trimajskiot zalif tokmu na polovina pat megju potidaja i slilite na perdika vo istovreme Filip i negoviot sojuznik Derda trnale kon srceto na Makedonija so nades da go osvojat, Perdika gi upatil silite kon vnatresnosta a atinjanite lesno go osvoile gradot Terma i na pocetokot na maj ja opsadile Pidna. atina sakala da ja osvoi i potidaja so svojata ftora vojska no vo Potidaja veke bilo pristignato zasiluvanjeto od Korind koga atinskiot vojskovodec Alija svatil deka nema nikakvi sanci pobaral primirje.
za smrta na perdika ne sum cital dosega nigde no sum cital za negoviot naslednik Arhelai koj sednal na prestolot vo 413 od starata eraatina od dolgite vojni ostanala skoro bez flota pa morala da go moli na Arhelai da i prodade drva toa pridoneslo do dobri odnosi megju makedonija i atina.
Spored filozofot Platon, Arhelai bil sin na robinka pa za da dojde do prestolot moral da go ubie cickoto Alketa i bratucetod Aleksandar.
Tubint svedoci deka: makedonskite tvrdini podocna otkako stana kral gi izgradi Arhelai, sinot na Perdika. toj isto taka izgradi ramni patista i ja uredi vojskata za vojuvanje konjanicite oruzjeto i se drugo itoa podobro od site kralevi so vladeele prednego.
Od ova moze da se zakluci deka Arhelai bil posveten na ureduvanje a ne na vojuvanje.
Aristotel zapisal deka Arhelai umrel so nasilna smrt. Kratea go ubil Arhelai no zosto i kako ne se znae. Posle toa za prf pat makedonskoto kralsvo dozivealo mnogu vlastie.


Prodolzuvaa...