Jst grem sproščeno naprej

Day 2,422, 12:13 Published in Slovenia New Zealand by Weendy

Že kar nekaj časa je minilo od kar sem napisala zadnji članek. Nekateri so se že spraševali kje se skrivam in a še diham. No ja drugi pa upali, da ne več 🙂.
Na srečo in za morda na žalost nekaterih še nisem zapustila igre, v času odsotnosti sem se na hitro preselila na drugo stran Alp. Čeprav sem se odmaknila, pa vas nisem nikoli zapustila. Bila sem le ena izmed stricev in tet v ozadju. V PVS-ju, ki je najstarejša enota, nas je nekaj takšnih. Ko sem tako iz ozadja spremljala dogajanje v eSloveniji, sem spoznala da sem zelo hvaležna, da sem pristala v taki enoti kot je PVS. Vsaj kljub vsem razdorom, prepirom in polenom PVS ostaja enak. Podpiramo svoje člane in ne spreminjamo svojih pogledov. Vemo, da so bitke na bojiščih veliko bolj pomembne od tistih, ki so jih nekateri zanetili v eSloveniji, da so oslabili politično ozračje in lahko tako dosegli svoje ambicije. PVS še naprej ostaja osredotočen na igro, igralce, novince in predvsem ljudi, ki jo igrajo. Pri tem se moram predvsem zahvaliti Nepremagljivem, ki pridno še naprej futra in trenira Lipicance, ter ostalim fantom, ki razumejo, da vsak kdaj rabi čas za odmor. Že takoj na začetku odmora mi je Tangotan lepo razložili, da vsak potrebuje kdaj odmor in da je le to normalni proces znotraj eRepublika. Da pride čas, ko daš prednost življenju, nato se spet vrneš.
V času odmika sem toliko bolj opazila, da je to le igra, da so vsi prepiri in prerekanja za manj, da edino kar je pomembno so ljudje in vezi, ki se spletejo. Zato ko prideš nazaj vidiš stvari drugače, članke bereš drugače in občutenja so drugačna. Vidiš kdo živi, da igra in kdo igra, da se igra. Ob misli na to se predvsem zgrozim, kako sem si dovolila, da so mi igra in ljudje prišli do živega. Predvsem ljudje, ki dosegajo svoje želje in ambicije predvsem s pomočjo eRepublika. Sedaj ko vidim prerekanje in omejenost nekaterih se le nasmehnem, zaprem računalnik in raje odidem na svež gorski zrak brat knjigo. Veliko bolj produktivno delo, kot branje nepotrebnih in nesmiselnih komentarjev. Pogrešam pa kvalitetne in zabavne članke, predvsem pa igrivost in zabavo, ki je včasih vladala. Zato vsi novi in stari igralci ne dovolite si, da bi vas potiskali kot ovce. Ne dovolite, da vam ubijejo veselja do igre. Pišite članke, pa če je to o vrtnarstvu, kolesarjenju, poletnih potepanjih, kuharskih podvigih ali le trolanje drugih igralcih. Ni važno kaj pišejo o vas, važno je kako se sami počutite v igri.

SPROŠČEN pozdrav iz druge strani Alp.