Join the new world

No pa smo prispeli do članka, ki nima veze s kuhinjo (no malo ma, ampak, bom raje posvetila več časa potovanju samemu).

Pripravite se, dolg jeeeee 🙂

Torej Bavarska, gradovi Ludvika II, Innsbruck, Swarovski, Krimmler najvišji slap v Evropi.
4 dni 1400 km z avtom in še in še prehojenih poti.
Start iz Ljubljane v torek 30.4. ob 7:00. Prvi postanek, nakup vinjete in kava, zadnja pumpa v Sloveniji. Nadaljujemo čez Karavnke do prvega gradu Herrenchiemsee, ki se nahaja na otoku na Kimskem jezeru (Chiemsee).
Seveda je povsod (v vseh nadaljnjih gradovih) prepovedano slikanje znotraj gradu, zato vam te slike ostajajo skrivnost, oz. vam eno za vzorec prilimam z neta 🙂



Vse ostalih slik – okolice, zunanjosti in podobnega, je nastalo preko 1200 – je blo treba novi fotoaparat malo naštudirat 🙂 in je bila tole idealna prilika 😛



Ludvik II je bil rahlo mahnjen na »kič« hehe, ne sej ne, bil pa je velik oboževalec Sončnega kralja, zato je tudi nastal ta prvi dvorec/palača/grad … kopija baročnega dvorca Versailles.



Od 72 soban, naj bi bilo dokončanih manj kot polovica, ki posnemajo predvsem francoski barok, tako da so le te prostorne, razkošne in okrašene z ogromno pozlačenih okraskov.



Čeprav so sobane ena lepša od druge, bi bilo za izpostaviti jedilnico z ogromnim porcelanastim lestencem, modri salon, malo modro spalnico z veliko modro kroglo – ki je bila namenjena osvetlitvi sobe v stilu mesečeve svetlobe. In vsekakor tudi dvorano ogledal, ki po velikosti prekaša celo versajski vzor, saj je dolga 98 metrov, razsvetljujejo jo 44 svečnikov in 33 lestencev.
Omembe vredno je da je imel zaposlene ljudi samo za prižiganje sveč, le teh je bilo v celem gradu 5000.
Prav tako so omembe vredne fontane pred dvorcem, ter park, slike sledijo.












Po parih urah na tem čudovitem posestvu, ogledu gradu, ogromno posnetih slik, kosilu, se odpravimo nazaj, na ladjico in na kopno. Seveda tudi tu dogodivščin ne manjka, saj naletimo na eno večjo srbsko skupino turistov z dvema vodičkama, in nastane cela debata, ki nanese vse do vprašanja, zakaj se ne organizirajo izleti v Slovenijo (s strani vodičke, ki je spotoma bila še očarana nad tem kako dobro govorimo srbsko hehe kot da je to teško) 😛 hehe, in se seveda istočasno pohvali koliko Slovencev prihaja h njim 😛 … no pa saj ni nobena skrivnost da cela Slovenija hodi v Srbijo, če ne drugega na sindikalne izlete ali za novo leto …
Počasi nadaljujemo proti Linderhof-u, kjer smo bili nastanjeni. Tik ob dvorcu, nekih 10min peš se nahaja malo lepo posestvo s parimi sobami Schlosshotel Linderhof. Tu smo imeli plačano dve nočitvi z zajtrkom (preko Kolektive, 100eur dve nočitvi, za dve osebi). Ker mo prišli pozno smo samo odložili stvari v sobe in se napotili proti Ettalu, kjer smo večerjali, v eni izmed restavracij tik ob benediktinskem samostanu, ki je tudi omembe vreden, ogleda pa še bolj, saj je res ogromen (sicer ni bilo v planu) a smo vseeno naredili en krog ter par fotografij.





Na žalost je bila tako hrana kot postrežba obupna, zato smo si takoj ogledali novo lokacijo za naslednji dan 🙂 je že treba vse poskusiti in predvsem na različnih lokacijah.

Naslednji dan nadaljujemo do »dvorca iz bajke«, besede enega srbskega turista iz prejšnjega dne 🙂 In dejansko je res. Neuschwanstein predvsem od zunaj deluje veličastno.









Z izgradnjo le tega, je Ludvik takrat izprazni državno blagajno, saj je bil »najmodernejši« tiste čase. Imel je centralno ogrevanje s toplim zrakom, stranišča s avtomatskim splakovanjem, tekočo vodo v vsakem nadstropju, dvigalo za dvigovanje obrokov iz kuhinje in celo dva telefona.
Kar zadeva notranjost ni potrebe po ponavljanju, ogromno pozlačenih okraskov, svečnikov in podobno. Tudi tukaj nikoli niso bile dokončane vse sobane. Potrebno pa je omeniti da se v tem gradu čuti zelo velik vpliv Wagnerja, oz. Ludvikove ljubezni do njegovih oper, kaj več o tem pri Linderhofu.





Omembe vredno je da Neuschwanstein, letno obišče preko 1 000 000 turistov, dnevno pa preko 6000. Seveda danes ta grad prinaša ogromen dobiček, a to še ne reši izpraznjene državne blagajne v tistem času 🙂





Nasproti, na sosednjem »hribčku« pa se nahaja Hohenschwangau, kjer je Ludvik preživel svoje otroštvo, in kjer so dejansko bivali njegovi starši.







Po ogledu tudi tega pot nadaljujemo do Fussna, kjer se sprehodimo po mestu, si privoščimo malo počitka ter se okrepčamo.
Potujemo nazaj proti Ettalu, kjer poslikamo samostan, ter večerjamo v bližnji restavracijo hotela. Golaži,solate,klobase, ter seveda obvezno »šmorn« 😃



Za konec smo si pustili grad ki nam je bil ves čas pred nosom 🙂 Linderhof. Je najmanjši in edini v celoti dokončan za časa življenja Ludvika II.





»Mizica, pogrni se« je značilna za Ludvika II, in imel jih je v vseh gradovi, saj je bil velik samotar in ni želel imeti opravka ali stikov z osebjem, pa tudi z drugimi ljudmi. To se odraža tudi v jami, katera je bila v celoti umetno narejena, samo za njega in njegovo »mahnjenost« na Wagnerjeve opere,kjer jih je lahko neomejeno poslušal, in to seveda sam. Znano je tudi da si je ogledal/poslušal preko 300 oper (ne vezano na to jamo), in prav vse sam. Vedno je zakupil (kupil vse karte,ki so bile v prodaji) celotno opero, ter sam užival. To si je lahko privoščil 😛






Okoli gradu, je ogromen park – kopija Versailleskih vrtov, mini jezero, v katerem je tudi danes videti labode (katerih ne manjka nikjer, prav v vsakem gradu so bili, od porcelanastih do takih ki so narejeno iz slonove kosti), 25 metrov velika vodna fontana, Maverski kiosk, Maroška hiša….











To bi bilo to kar zadeva gradove, saj naprej potujemo proti Insbrucku, Wattensu, Krimmlu …
Zato še par osnovnih napotkov.
Pri prvem gradu smo si kupili kombinirani karto – Neuschwanstein, Linderhof, Herrenchiemsee = cena 24 eur. S to karto se potem pri vsakem gradu postaviš v vrsto na blagajni in dobiš posamično karto samo za ta grad. Karte so veljavne pol leta, vendar samo za en obisk. Karta za Hohenschwangau je 12 eur. Posamično smo doplačali, še ladjo za otok (prvi grad), bus za na pravljični grad, po želji kočija do pravljičnega gradu, ali z njega dol.
Cca 40eur na osebo, ogled teh 4 gradov. Cene nočitev so tam tam, kot pri nas (izjema je bila Kolektivina ponudba za nastanitev v Linderhofu), prav tako hrana, kosila, večerje cca 50 do 70 eur (4 osebe).
Moram omeniti še to, da so čakalne dobe kar precejšnje. Mi smo imeli srečo in bilo dobro organizirani, tako da smo povsod čakali samo po eno uro, ta čas smo si tako ali tako ogledali zunanjost, ter poslikali. Ko smo mi odhajali, po 13,14 uri, so tisti ki so šele takrat prišli, dobili karte za ogled čez cca 4 ure, ob 17 ali 18 … to je par dolgo za čakat, saj več ali manj nikjer okoli ni nič za početi – razen uživanja 🙂

Ker sem že tako ali tako preveč dolgovezila, pa vseeno bi še kaj bilo za napisati ali omeniti 🙂
Bom teh zadnjih par stavkov skrajšala 😃

Odpravimo se proti Innsbrucku, kjer si v TIC-u poiščemo nastanitev (saj nam je le ta preko Bookinga odpadla) in se zmenimo da se nastanimo šele pozno zvečer. Ta čas pa namenimo ogledu Insbrucka: zlate strehe (Goldene Dachl), baročne mogočne cerkve Domkirche Sv. Jakob, skakalnice Bergisel, slavoloka Triumphpforte …

















Seveda nas konstantno spremlja slabo vreme, zato že razmišljamo da izlet zaključimo že ta dane, brez Swarovskega in Krimmla… a na vso srečo se pametno odločimo 😛


Nastanitev Gasthof Sv. Peter, dobrih 20min iz Insbrucka. 100eur za vse 4, cena z zajtrkom.


Naslednji dan posije sonček 🙂 jupiiiii. Odpravimo se proti Wattensu – Swarovski. Kjer takoj pridemo na vrsto - za čuda še ni gužve, je pa res, da je bila ura komaj 10. Vstopnina 11 eur. Nekateri bi rekli kičastoooo, a nam je bilo všeč, pač nekaj drugačnega, od klasičnih »muzejev«. Veličastni lestenec takoj v prvi sobi, mehanski teater, kristalna katedrala s 595 ogledali – čudovito, ledena steza, kristalni gozd .. in seveda trgovin …. Shopping time 😃















Tokrat se zadržim in si privoščim samo en viola kemik (samo 29eur ).

Nadaljujemo Krimmla in najvišjega slapa v Evropi.







Svak obupa, in se odloči da je dovolj hoje in da nas počaka. Mi si kupimo karte in gremo. Recimo da smo do hiške lezli eno uro, z vsemi postanki in slikanjem (je blo treba vse mavrice poslikat 😛 ). Ker smo si vzeli preveč časa tako ali tako smo se odločili da ne gremo do vrha, da nas ne bo predolgo čakal. Mislim pa, da se nam niti ni dalo 😛
Vredno ogleda, ne glede na povzpenjanje (pa sej sploh ni tako hudo).








In smo prišli do konca 😃 juhuhu, sej ne da sem tole dva dni pisala 🙂

Zaključek: vsekakor vredno ogleda, vse kar smo si ogledali ima svoje čare. Vse stane, nič ni gratis, nič ni poceni, a enkrat se živi in treba je izkoristiti. Ne bom niti povedala koliko smo v 4 dneh (4 osebe) zapravili, ker bo zgledalo da imamo preveč denarja.
Če koga še kaj zanima pa kar vprašajte 🙂

p.s. ponovno se vnaprej opravičujem za vse slovnične napake 🙂