Slovo

Day 1,861, 14:32 • Published in Slovenia Slovenia • by Ellerion

Zdravo.

Vem, da nisem bil v svojem igranju med vplivneži v tej igri, da nisem bil med vodilnimi igralci na bojnem polju in nikdar nisem niti poskusil prit v prostore CP, za politiko je pri meni bilo nično zanimanje.

Prišel sem, ko je bil deadrepšublik še ves živ, ko je bilo dogajanje pestro in smo vsi z napetostjo ogledovali višino zidu in količino izbitih zidakov ter pomagali reševat državo. Imeli smo dobre in slabe dni, mesece in leta. Zamenjali smo verzije igre of V1 preko v2 in do v1.5.

V teh zadnjih mesecih je pokvarjenost nekaterih povzročila vse večje malodušje in nisem več našel veselja do igranja, sekanja in edino, kar je bilo logično storit, je zapustitev te igre. Svoje imetje sem že oddal matični enoti, iz katere zaradi prepričanja ne bom izstopil, in nameravam v najkrajšem času adminom naročit izbris accounta. ne bo mi žal za vse, kar vas v igri ostaja.

Več, kot polovice vas ne poznam tako dobro, kot bi vas rad in manj, kot polovico vas imam rad manj, kot pol toliko, kot si zaslužite. odslej je ta igra v vaših rokah.

Namarie, mellon-e-amin


As the ship sets sail, Ellerion takes hold of the steering paddle and starts on his voyage away from Erepublik.

From the ship, the song, sung and played by liras and lutes, is heard on the breeze, reaching the shore:

"May it be
an evening star
Shines down upon you
May it be
When darkness falls
Your heart will be true
You walk a lonely road
Oh, how far you are from home

Mornie utulie
Believe and you will find your way
Mornie alantie
A promise lives within you now...

May it be
The shadow's call
Will fly away
May it be
You journey on
To the light that day
When the night
is overcome
You may rise
To find the sun

Mornie utulie
Believe and you will find your way
Mornie alantie
A promise lives within you now."

As the white ship slowly dissapears into the mists, the last verse slowly fades into silence...

"A promise lives within you... now..."