Prekletstvo velesil

Day 2,098, 03:30 Published in Slovenia Slovenia by Ice Killa

Vas čudi dejstvo, da je tolikšno število velesil v istem zavezništvu? Ne bodite presenečeni. Preprosto sociološko dejstvo povezovanja najmočnejših, ki posledično omogoča njihovo ohranitev. Tiste, ki so grožnja veličini držav, kot so Srbija, Poljska in Madžarska - torej da si upajo zoperstaviti vladavini glavnih, se nemudoma smatra za odpadnike. Drugi problem je, da je prevlada enega izmed pola status quo položaj, kaj drugega eRepublik niti ne omogoča. Igra ne nagrajuje teženj držav po spremembah. Nekateri boste rekli, da to spet ni slaba reč, ker se nagrajuje konstantnost in celovitost. Definitivno, se pa preprečuje tisti ključni vidik igre, ki sliši po imenu zabava. Nisem oseba, ki lahko sodi, kaj je prav in kaj ne za eRep. Prav tako dvomim, da bi se moje želje skladale z večino. Je pa jasno, da so moja opažanja že skorajda samoumevno dejstvo, ki ga nihče več ne jemlje kot nekaj, čemur bi bilo potrebno dati oznako "zakaj?".

Namensko sem članku dal naslov, kot sem mu. Najlažje bi sledeče pojasnil s primerom Srbije in Poljske. Vzemimo dve najmočnejši državi v tej igrici, ki jo igramo vsi mi. Kjer se ne sprašujemo, zakaj se borimo, ampak se zgolj borimo, kjer je večini cilj zgolj spoznavanje prijateljev. Malce off topic, ampak peščica ljudi v elitnih krogih zavezništev manipulira z veliko večino igralne baze, kar da še kako realističen pridih. Podobna mentaliteta je prisotna, kar se tiče tega umetno zgrajenega prijateljstva med številko 1 in številko 2 te igračine. Nič pristnega, vse umetno in pogojeno na zmagah. Prav ste slišali. Stabilnost zavezništva je pogojena na zmagah.

Zdaj pa pomislimo, kako bi to stabilnost lahko premešali, če bi imeli kanček zdravega razuma in želje po podjetništvu in večji zainteresiranosti igralcev za eRepublik. Vojaški modul ni nezanimiv, je zgolj prenasičen ... z MPPji, zavezništvi, ki so prepoceni. Posledično pa to ustvarja nezanimivost bitk. Slednje omenjam, ker je delikatno prepleteno s tem, zakaj sta Poljska in Srbija kljub načelnemu neodobravanju druga druge še zmeraj po vsem tem času skupaj.


Pssst. Poljski superheroj.

Igra ne omogoča, preprosto ni izvedljivo, ustvarjanja konfliktov glede pomembnih surovin. Preveč držav premore preveč "top surovin". Iskreno rečeno. In posledično se najmočnejše države združijo proti tistim šibkejšim ne zato, ker to smatrajo kot cilj, ampak ker lahko. Ni pritiska na njihov geopolitičen položaj, kar jim da nenavadno proste roke, omogoča izživljanje nad šibkejšimi. Ali pa, človek je noro bitje, se države borijo za prestiž. Bivše bitke Makedonije in Grčije. Profita od nikoder, zgolj virtualno merjenje dolžine spolovila, kjer so na koncu poraženci praktično vsi udeleženi.

Mogoče sem namensko v vsem tem izpustil Slovenijo - vsaj iz začetnega dela teksta. Skupnost v veliki večini deli iste karakterne značilnosti, razlika je zgolj v imenu. Torej postavimo se v položaj Srbije, dajmo tej državi ime Slovenije (ali pa katerokoli drugo ime, ki si ga poželite) in se vprašajte, ali ne bi praktično vsaka država na tem planetu igrala povsem identično igro, kot jo igra Srbija. Ali pa Poljska. Strateške interese pogojujejo dane možnosti in predvsem ekonomska moč, ki jo premoreš ali pa jo hočeš imeti. Posledično vse akcije, spet zaradi zgradbe igre, ki teži h konfliktu, lovijo tiste izmišljene virtualne nagradice. Cilj ustvarjalcev je, da so te surovine tako resnične, da se igralci nikoli ne vprašajo o smiselnem početju. Torej z drugimi besedami, trošim denar, zakaj ga trošim? Ne, tega si resna, profesionalna igra ne sme dopustiti. eRepublik je nekje na meji, mar ne?

Smiselno ali ne, ideja, kdo je s kom, je generirana s strani ustvarjalcev igre, ki širom igre razdelijo raznorazne "virtualne nagrade", te pa nato pogojujejo prijateljstvo in sovraštvo. Sliši se dokaj manipulativno in tudi je. Pa tudi nikoli se človek ne zamisli o tem, kaj sploh počnejo z njegovim umom v takšnih umotvornih manipulativnih igračinah.

Z vidika mene je ta igra sicer zastonj, ker jo ne igram zaradi vojaškega modula, temveč zaradi diplomacije in želje po sociološkem in psihološkem aspektu te simulacije. Izjemna podobnost z okolišem okoli vašega ekrana je naravnost osupljiva in vam omogoča podrobnejši pogled v zakonitosti družbe. Predobra priložnost, da jo izpustite iz rok. Seveda če vas omenjeno zanima. Je pa razumljivo, da je velika večina tukaj zgolj zaradi sprostitvenega faktorja in bega iz RL. Praktično vsi so tukaj zaradi tega. Tudi tisti, ki trdijo drugače.

Prekletstvo velesil je sovražno sodelovanje
Srbija ne mara Poljske in vice versa. Pa vendar so zadovoljni s trenutno situacijo. Iz zgodovinskega aspekta kot nekakšno sodelovanje Južne Koreje in Japonske, čeprav njuni spori segajo dolgo nazaj v zgodovino zaradi vseh grozot. Isti interesi, vendar medsebojno sovraštvo. Povzame top 2 naciji. Sovraštvo je zgolj karakteristika prijateljstva. Ne more ga preprečiti.

Srbija nikoli ne bo osamljena. Tega se zaveda. Je premočna. Na vsake toliko časa se iz baze igralcev, ki jo premorejo Srbi, pojavi izjemna oseba. In ta oseba je tista ključna figura povezovanja. V vseh skupnostih je tako. Vendar je težavno obdobje, ko dobiš nezanesljive osebe na vrh. Tisti, ki ne premorejo modrosti. Pri Poljski je pa tako in tako vseeno. Slabši kot je CP, boljše gre državi, ker se zameri Srbom, dobi pa podporo sovražnikov le-teh.

Poljska je osamljena, vendar ji strateška lega osamljenost omogoča. Ni pod večnim pritiskom zaradi šibkih sovražnikov, ki jih okupira. Pogosto rada sklepe enostranske dogovore, brez predhodnega dogovarjanja s svojimi južnejšimi kolegi iz Madžarske in Srbije. Prijateljstvo? Ne, ker lahko. Ker drži karte v svojih rokah. Poljaki se lahko vedejo še tako arogantno, Srbi jih bodo morali upoštevati in če bi bili prvi zviti, bi se slednji pri tem pogosto poniževali. Ampak niso. Še vedno je kanček želje po sodelovanju prisoten.

Drugi pol
Sem spadajo države, ki smatrajo prijateljstva pred interesi. Vsi pa vemo, kaj takšne države na dolgi rok doleti. Moralnost v virtuali je kot pošten politik. Preprosto ne obstaja. Za oblast rabiš psihopatske karakteristike (uradne raziskave potrjujejo napisano). V eRepubliku je identično stanje. Najbolj nepoštene in umazane države so najmočnejše. Ker so zmožne manipulirati, ko je to najbolj potrebno, pri tem pa izigra(va)jo poštenost nekoč najboljših zaveznikov, si drznem reči, Hrvatov. Ironično jih spravljajo na slab glas poštenjake, nepošteni in prebrisani.

Ni pošteno, je pa stanje, s katerim se je potrebno sprijaznit. Nepoštene zakonitosti virtuale (in med drugim RL).

Kratko razmišljanje o trenutnih zakonitostih v eRepubliku. Pa tudi o socioloških predispozicijah in psiholoških karakterjih "držav".

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly