Join the new world

Ne vem kaj bi pisal v izgovor, da me ni bilo toliko časa sem. Mogoče služba, mogoče šola, mogoče družba, mogoče poškodba. Pa sem poškilil parkrat na zemljevid, oglasne deske in slovensko pisano besedo, ampak nisem mogel priti nazaj. Jojmene, prmejdun sm se ulenu. Ne!



Vleklo me je ven... v raziskovanje in iskanje... v obrambo in napad... v zadovoljevanje želja. Mojih. Njenih. Njihovih. Kot sem čutil v nogi kito hrabrega Ahila, ki ni zdržala pod vsemi pritiski sodobne družbe, čustev in razuma... sva tudi midva čutila, da nekaj bo iz tega, a ne dovolj. Kakopak. A počasi se obnavlja neustavljiva rastoča duša ebojevnika, ešportnika, epijanca in enarodnjaka. Hitreje in močneje! Že skoraj na poskok!



Končalo se je tudi najbolj naporno študijsko leto, ki pa še ni povsem zaključeno... življenje je učenje, zato ga bo še dosti v kar smo se že sprijaznili. Kot pravi tisti vic: v šolo grem rad, iz nje še rajši, kar je vmes pa nimam preveč rad hehe. No šalo na stran. Vedno mi je bila snov zanimiva, včasih kakšno še dodatno preštudiram in pozabim. Na vse te skrbi. Prisilno, ker ne gre drugače. Nekoč sem slišal eno pametno, ki mi ni šla iz glave: manj veš, manj se sekiraš in lepše ti je. Pa mi je ni uspelo še premagat. Grozno za marsikakšen kaliber stare šole, a potrebno se bo prilagoditi novim normam in pričakovanjem. Pa ne preveč. Stati inu obstati.



Vašega eSrnjačka je razganjalo, čutil je da mora nekaj storiti po dolgem času in ne neumnosti, ker jih ne zna, on je skakal, vriskal, raziskoval čisto jutranjo roso, se metal po listju in zemlji, plezal po drevesih, nabiral šopke, zvonil s kraguljčki...je on taka taprava živalca, pa brez skrbi ker mu sicer čisto nič ne manjka tako in drugače...ampak...ampak..skoraj... in ujela ga je nevarna mala poredna srnica. Vsa željna eSveta se je vsilila zraven in moral ji je pokazati vse sadove in užitke naše igre. Srnica je stopicljala in radovedno pritiskala ker je vedela da je srnjaček res pravi, tak o kakršnem je kot bambi poslušala od mamice, babice in prijateljic.



Kar ni in ni hotela odnehati... Kljub vsem opozorilom pred vročino, trdimi in nevarnimi mišicami in nenehnim pritiskanjem na zavore, jima ni uspelo zdržati...uporabila sta vse gumbe in zasilne zavore pa z malo miško še gor in dol..do sporočil, alarmov in zračnih napadov. Tudi s tankom sta se odpeljala po bojiščih in patruljah, ko je packa skrbela za topove... Ampak počil je lonec in te pravljice je konec!

Priporočam veselico!

Naši ansambli so že precej ogreli poletno ozračje in spočita telesa. S poskočnimi in modernimi polkami vabijo naokoli in v druženje, zatorej se jim pridruži ko pridejo v vaš kraj tudi ti. Z vami bi delil par poslastic, ki vsebujejo prizore golote tudi za najbolj zahtevne. V miganju, ne sliki! 😉



Pa še eno poučno, za vsak slučaj!



Porkaduš al kr ne morem nehat!



Le naprej, le naprej!


Fajn bodte, ostanite zdravi, mladi in kdaj poslušte tud domačo muzko, da ne bo izgubljeno v prevodu...

#eSlovenija #ePunce #eVeselice #eMuzka