Join the new world

Novi časopis E-Slovenec from Indonesia bo postregel z obveščanjem dogajanja v Indoneziji, ter je nastal kot glasilo slovenske ambasade v eIndoneziji.
Kot ambasador v eIndoneziji bom predstavljal Slovenijo in zastopal njene interese na političnem, gospodarskem in socialnem smislu. Obratno pa bom obveščal Slovence o dogajanju v Indoneziji.
Časopis bo izhajal tudi v eIndoneziji, in sicer v angleškem jeziku.

V tem začetkem članku bom predstavil Indonezijo danes, v vseh naslednjih člankih pa bodo novice iz eIndonezije, ter dogajanjih kjer bo eIndonezija neposredno vpletena.

INDONEZIJA



URADNO IME: Republik Indonesia (republika indonezija)
DRŽAVNA UREDITEV: predsedniška republika
POVRŠINA: 1.912.988 km2
ŠTEVILO PREBIVALCEV (2004): 222.611.000
GLAVNO MESTO: Džakarta (Jakarta)
URADNI JEZIK: indonezijski (bahasa indonesia)
DENARNA ENOTA: indonezijska rupija (IDR)
BDP: 257.641 mil. USD (1157 USD/preb.)

LEGA IN POVRŠJE: Indonezija leži v Jv. Aziji in obsega večji del otoškega sveta med Indokitajskim polotokom na SZ, Filipini na S, Novo Gvinejo na V in Avstralijo na J.
PODNEBJE: Ekvatorialno, pod močnim vplivom monsunov.
VODE: Večje reke so le na velikih otokih. Na Sumatri je jezero Toba (1140 km2)
TLA IN RASTJE: najrodovitnejša so vulkanska tla ob ognjenikih, ki omogočajo zelo gosto poselitev. Na močvirnih ravninah je tropski deževni pragozd.
PREBIVALSTVO: prebivalstvo še vedno hitro narašča. Gospodarska rast temu ne more slediti, tako da obstajajo zelo velike razlike med maloštevilno bogato elito in revnimi množicami.
DRŽAVNA UREDITEV: po ustavi z 17.8.1945 (doponjena 10.8.2002) je Indonezija predsedniška republika. Volilno pravico imajo vsi indonezijski državljani, starejši od 17 let, poročeni pa tudi mlajši.
ZGODOVINA: Predniki današnjih Indonezijcev so prišli z Indokitajskega polotoka med 2500 in 500 pr. n. št.. V petem stoletju je na Javi in sumatri nastalo več držav, v katerih se je uveljavil hinduizem, budizem in indijska kultura. Kasneje je bila Indonezija pod oblastjo Portugalske, anglije in na koncu še Nizozemske, katere vplivi se še danes čutijo. Med drugo svetovno vojno so Indonezijo zasedli Japonci, po vojni pa so Indonezijci enostransko razglasili neodvisnost. Sledila je osvobodilna vojna, v kateri Nizozemski ni uspelo zlomiti odpora Indonezijcev. V novejši zgodovini se je Indonezija soočala z gospodarskimi težavami, revščino in terorističnimi napadi, ki v zadnjem času hromijo razvoj turizma.
GOSPODARSTVO: Po gospodarskem zlomu sredi 60. let je Indonezija v Suhartovem obdobju doživela gospodarski vzpon, a je kasneje zaostala v primerjavi z ostalimi azijskimi "Tigri".
KMETIJSTVO: Večji del kmetijskih površin je na Javi, Baliju in Lomboku. Zasebne kmetije so izrazito majhne.
RIBIŠTVO: je najpomembnejši vir beljakovin za prehrano prebivalstva, zelo pomembno je tudi gojenje rakcev za izvoz.
RUDARSTVO IN ENERGETIKA: Pridobivanje nafte in plina je že desetletja poglavitni vir sredstev za ostale razvojne projekte.
INDUSTRIJA: po številu zaposlenih je najpomembnejša tekstilna industrija, sledijo tobačna, živilska, lesna . . .
TURIZEM: Najpomembnejša turistična območja sta Bali in Java, v zadnjem času pa se razvija tudi turizem na sosednjih otokih (Lombok)
PROMET: cest je 361.782 km (59% asfaltiranih), od tega dve tretjini na Javi, Sumatri in Baliju, železniških prog je 6458 km, vse proge so na Javi, Maduri in Sumatri. Ladjevje ima 718 ladij in 349 pristanišč, letališč pa je cca. 100 z rednim potniškim prometom. Nacionalni prevoznik je Garuda Indonesia.

(VIR: http://www.indonezija.si/ )

by; Mark Valerij