Join the new world

V naši preljubi državici se je pojavila huda recesija. Zato je bil strok78 prisiljen emigrirati v Argentino. Hudaujma je tako ostala sama doma. Dolge dneve je preganjala dolgčas. Zelo je pogrešala moža.

Neke nedelje se tako dolgočasi doma in ne ve kaj bi. Da bi se zamotila, prične pospravljati po stanovanju. Očisti kopalnico, zdrgne fuge med ploščicami, da so spet lepo bele.



Nato se spravi nad kuhinjo. Ko konča, se štedilnik sveti kot nov in na oknih se bohotijo nove zavese. Sledi dnevna soba. In res, že čez kakšno uro se zdi, kakor da je povsem nova. Okna se bleščijo v popoldanskem soncu.

Takrat opazi, da bi bilo dobro prepleskati stene. Rečeno – storjeno. V ponedeljek se odpravi v Mavrico po novo barvo. Le kakšna naj bo dnevna soba. Klasična bela? Ali morda rumena? Tudi modra bi šla. Na koncu se odloči za modro barvo, ki se še najbolj poda k pohištvu.



In tako se je pričela obnova njunega stanovanja. Cel teden se je Hudaujma mučila z dnevno sobo. Pohištvo je odmaknila od zidov in na koncu tedna so se vse stene bohotile v nežni, modri barvi. Neverjetno, kaj lahko naredi čopič, nekaj barve in zdolgočasena žena.

V petek zvečer je bilo delo zaključeno, omare na svojem mestu, Hudaujma pa je stala na sredi sobe in si zadovoljno mela roke. Mislila je na svojega možeka in kako bo presenečen, ko se vrne domov. A nekaj ji ni bilo povsem všeč. Tam, na desni strani sobe, poleg vrat, je povsem prazna zaplata stene. Kako lepo bi se tja podala kakšna nova omara…



In res. V soboto, navsezgodaj zjutraj, se Hudaujma usede v avto in se odpelje proti Celovcu, da bi si v Ikei ogledala pohištvo. Morda najde kakšen lep kos, ki bi se podal v dnevno sobo. Ogleduje si pohištvo, a ji nič ni všeč.

Pokliče prodajalca. Pristopi postaven mladenič, reklo bi se, da kar prijeten na pogled. Hudaujma pogleda značko na njegovih prsih, na kateri piše Jaka Mudha. Hitro ga pobara, kaj bi ji lahko priporočil.



Ker je Jaka vešč svojega posla, jo seveda najprej pobara po podrobnostih. Ko mu vse razloži, se Jaka nasmehne in ji pove, da točno ve kaj želi (strok78 bi plačal celo premoženje, da bi mu bilo to dano! - op. a.).

Odpelje jo nekoliko naprej, do oddelka s pohištvom za dnevne sobe in ji pokaže lepo, dvokrilno omaro, v modri barvi. Hudaujma se v trenutku zaljubi v omaro in jo kupi.



Ko se pripelje domov, odpre embalažo, poišče navodila in jih natančno prebere. Nato začne sestavljati omaro, košček za koščkom. Počasi in natančno sledi navodilom in po treh urah omara stoji. Vsa ponosna si jo ogleduje in se zraven zadovoljno nasmiha.

Takrat pa pripelje mimo avtobus. In glej ga zlomka, ob tresenju omara preprosto razpade. Besna pograbi Hudaujma telefon in pokliče v trgovino, kjer zahteva, da ji dajo na telefon prodajalca, ki ji je omaro prodal.



Ko se končno javi, se nanj vsuje plaz besed, ki jih tukaj ne bi želeli ponoviti. Tako Jaka približno pol ure posluša razburjeno žensko, nato pa mirno odgovori, da se naj nikar ne razburja in da se bo naslednji dan, ko ni v službi, saj je nedelja, oglasil pri njej in ji pomagal sestaviti omaro.

In res, v nedeljo se Jaka Mudha oglasi pri Hudiujmi. Pogleda omaro na tleh in začne sortirati posamezne kose, da jih bo lahko sestavil. Ker se Jaka spozna na svoj posel, je omara v pol ure ponovno postavljena in zdi se, da bo tokrat zdržala.



A Hudaujma se ne da. Zahteva da Jaka počaka, dokler ne bo mimo pripeljal avtobus, da se prepriča, da se omara ne bo ponovno sesedla. Da mu ne bi prišlo na misel, da bi prej »pobegnil«, ga enostavno potisne v omaro in mu ne dovoli iz nje, dokler ne bo prepričana, da je vse ok. In tako čakata, da mimo pripelje avtobus.



Takrat pa se odklenejo vhodna vrata in skoznje stopi strok78. Utrujen od poti se sezuje, odloži jopič in se odpravi proti dnevni sobi. Ko stopi v dnevno sobo, ne more verjeti svojim očem. Gleda Jako v omari, pa ženo,… lovi sapo, njegov obraz je povsem bled. Odpira in zapira usta, kakor riba na suhem a iz njih ni nobenega glasu…





Preden uspe karkoli reči, ga Hudaujma prehiti: »Ne boš verjel, čaka na avtobus…«