Join the new world

Prebudil se je v hladno nedeljsko jutro, katero je sicer obetalo nekaj sonca, a ga je že ob pogledu na jutranjo roso zmrazilo. Preden je stopil skozi vrata je najprej trikrat preklel mraz, potem pa si je na ramo oprtal bazuko, se vsedel v tank in odpeljal proti svoji krčmi.

Med potjo je najprej obstal za počasnim voznikom in kaj kmalu je ugotovil, da gre za televizijskega zvezdnika, ki se je v svojem tanku prev lenobno peljal po cesti. Dobil je podoben občutek, kot v starih časih, ko je z navadnim avtom obtičal za starcem s klobukom na glavi. »Prekleti nedeljski šoferji« je zamrmral, pognal gosenice na sosednji pas in mimo tanka, kateri je imel na obeh straneh sliko motorke…no saj vsi vemo katere znamke.

Nebo je bilo preplavljeno s helikopterji in malo je manjkalo pa bi tistemu popularnemu Revolucinarju spet, zgolj za zabavo, uspelo z neba sklatiti nekega neznanega wanabeeja, ki si je za prevozno sredstvo pravtako omislil helikopter. Pri tem seveda ni uporabljal orožja, saj bi blo to enostavno prelahko. Rajši je strmoglavljene poizkušal povzročiti tako, da je za rep svojega helikopterja pripel plakat z napisom »Rana ura diktatura« in ga za seboj vlekel po zraku. Povsem ponesreči se je skoraj vsako jutro plakat zataknil komu v propeler in je revež padel na trdna tla.

Revolucionar je to nekoč storil nad hrvaškim ozemljem, helikopter pa je nesrečno padel na tanek hrvaškega predsednika. Sosedje so na žalost vse razumeli kot vojno napoved in še danes ga imajo za državnega sovražnika številka ena.

Nemeneč se za helikopterski dež je Krčmar nadaljeval svojo vožnjo proti cilju ko je nenadoma upočasnil vožnjo. Že od daleč je bilo videti da nekaj ne štima in naposled je le opazil, da kar nekaj ljudi stoji zunaj in hm…zbija s kladivi po vratih in zunanjih steah krčme.

»Dobro da imam danes s seboj bazuke« si je potihem rekel na obrazu pa se mu je izrezal nasmešek. "Vsaj ne bo treba po 3x streljati v vso to nesnago. 1 strel bo dovolj pa še prekleto užival bom v tem."

Ko se je pripeljal tik pred krčmo so fantje, ne meneč zanj (ker ga niso poznali) nažigali z žeblji v njegovo prelepo brunarico. "23. smo kakopak" se je spomnil. "Spet bojo najedal s temi kurčevimi plakati."

Stopil je iz tanka in iskal točno določeni plakat. Šel je okrog krčne, vse polepljeno, potolčeno, polno ljudi, ki se pogovarjajo kako so pravični in kakšna čast bi jim bila če bi bili predstavniki države. Ko je prišel naokrog ga je končno zagledal. Stal je na strehi in poleg njega je stal plakat »VOET za slovenskega čampinjona«. Kot vedno se je cepec zmotil že pri črkovanju.

Krčmar se počohal po jajcih, z rame vzel bazuko, nameril in snel cepca s plakatom s svoje strehe. Nastala je tišina in trenutek za tem revolt, vseh s kladivom v roki. Drli so se nanj češ kdo sploh je in da to ne spada v demokratično državo. Krčmar se je počasi sprehajal skozi množico iz katere so mu grozili z marcolami noži, nekateri celo s pištolami in home-made brzostrelkami. Vsedel se je v svoj tank in množica je postajala vedno bolj tiho. Postrelil je vse bedake z brzostrelkami pištolami in marcolami, tiste z noži pa povozil z gosenicami.

Ko je končal, je pomolil glavo iz tanka, se zasmejal in si prižgal čik. Po prvem dimu je začel kašljati in se spomnil, da on sploh ni kadilec. Čeprav je frcnil čik stran od sebe v bližnji kanal se je odločil, da je bilo to zelo frajersko.