Sram me je

Day 1,819, 12:08 • Published in Slovenia Slovenia • by Dauk.94

Lep pozdrav!
Najprej bi se rad zahvalil vsem, ki ste glasovali za moj prejšnji članek.
Nisem si mislil da bom lahko prišel na 2. mesto v času volitev.

Zdaj pa k bistvu. Ker je prejšnji članek uspel, in sem obljubil da bom poizkusil vsak teden napisati en članek, je tukaj nova izdaja. Tokrat me je kontaktiral moj bratranec, in mi poslal ta članek, da ga objavim. To pomeni da za današnje branje skbi on.
Prijetno branje želim. 😉

Sram me je. Sram me je, ko gledam današnjo naravo. Sram me je smeti v gozdu, zastrupljenega zraka nad nami, onesnaženih rek in potokov. Kje je Duh mati narave? Mogoče mu kdo še zna prisluhniti. Belooki (belci) so ga nadomestili z denarjem. Narava ni naša, je del nas. Narava je del naše svetovne družine. Če bomo tako nadaljevali, bomo pozabljeni. Ampak, mislim da bo pršel čas. Čas, ko bo človek padel na kolena. Dandanes še lahko uživamo v tem kar nam je dano. Kaj pa otroci naših otrok? Kaj če nas bodo krivili? Brat moj! Svet se spreminja. Nikoli več ne bo kot je bilo včeraj. Kako velik pomen ima čisto okolje, voda in zrak za nas, se ne bomo zavedali, vse dokler nam ne bo zmanjkalo nekaj izmed naštetega. Podiramo pragozdove, ki so naša pljuča sveta in nam proizvajajo ta življenjsko pomemben kisik. Vsako sekundo naj bi izginilo na svetu za eno nogometno igrišče gozdov. Jaz se kar naprej sprašujem, koliko gozdov je na Zemlji in kako je le ta velika, da že sedaj ni vse okoli nas puščava. Le kako to, da še nismo porabili vsega kisika? Res ga mora biti ogromno v zraku. Toda, nekoč bo tudi ta ogromna količina pošla, še posebej, če ne bo nobenega vira obnavljanja. Toda takrat bo za človeštvo, če ne bomo uspeli ukrepati prej, prepozno. Vsa ta neizmerne energija, ustvarjalna in jalova, napadalna in skrita v silah narave, se je stapljala v človeku, ki je postal njeno nasprotje. Ljudi je vse več, hrane pa vse manj. Angleški pregovor pravi »denar je korenina vsega zla«.
Embalaža! Njen glavni pomen je, da vsebuje, nosi, varuje. Ampak pretiravamo. Si lahko predstavljate, koliko embalaže porabi le en povprečen človek na dan? To pomnožite z sedmimi miljardami. Vem, da nisem edini, ki misli da je tega preveč. Za primer vzemimo npr. Ferrero Rocher čokoladice. Izdelek je najprej zavit v trdo plastiko. Po možnosti je še ta prevlečena s folijo. Ko se prebijemo v notranjost, je vsak kos položen v papirnato skodelico in zavit v svetlečo folijo. Seveda ne smemo pozabiti na nalepko na vrhu kroglice. Zdi se vam smešno, da pišem podrobnosti, ampak verjemite mi, da je povsem nepotrebno. Seveda nihče izmed vas bralcev ne more spremeniti čisto nič. Edino kar bi lahko storili je, da izdelka ne bi kupili. Ampak kdo se bo odrekel sladki razvadi? Le kdo? Nihče! Dejstvo je, da smo se razvadili. Ne moremo nazaj oz. zelo zelo težko.

Bratje Indijanci so govorili »Če se človek obrne proč od matere narave, postane njegovo srce trdo«.
Govoril sem!
Volk samotar