Slovenska (ne)pomembnost

Day 1,281, 07:52 • Published in Slovenia Slovenia • by Ice Killa

Še nekoč naj bi bili po prepričanju naših zaveznikov smatrani kot za izjemno pomembne, seveda pomembne, vendar ne iz vidika medsebojnih odnosov, temveč zaradi naše strateške lege, ki je posledično onemogočala Hrvaški morebiten prodor proti državam severno od Slovenije. Odraz našega vpliva v globalnem smislu je viden že iz dejstva, da smo kljub dobrim delom, ki smo jih naredili za naše zaveznike, še vedno po uradnih dejstvih proONE usmerjeni in nismo člani ONE-a. Razglabljajmo kolikor si želimo, ampak ta podatek precej pove o zagnanosti naših "zaveznikov" po vstopu naše države v skupno zavezništvo.

Z nedavnimi dogovori med Srbijo in Hrvaško je očitno Slovenija zopet potegnila kratko, kot se je pred tem že pripetilo mnogokrat, tudi pod mojim lastnim mandatom. Primer tega je Italija, kjer so nam Srbi po pričetku naše ofenzive na naše zahodne sosede obljubili pomoč oz. njihovo lastno intervencijo teden po našem napadu. To se nedvomno ni pripetilo, glavni vzroki za to naj bi se po prepričanju srbskega političnega vrha skrivali v tem, da je Srbija prezasedena na drugih frontah. Precejšnja dvoličnost je opazna že iz vidika sopomoči, če pogledamo da smo ravno pred tem prepustili Srbiji regije ter ji posledično omogočili preboj balkanskega začaranega kroga.

Slovenija, Hrvaška ter Srbija naj bi po besedah političnih velikašev vseh držav dosegle zgodovinski dogovor, kjer je Srbiji po dogovoru omogočena zasedba vseh bosanskih regij z izjemo Brčka, medtem ko so si tudi izborili pakt o nenapadanju s strani Hrvaške na Črno Goro. Hrvati na drugi strani, so se po besedah srbskega in hrvaškega članka uspešno dogovorili s slovenskim predstavništvom za najem Prekmurja, čeprav je tudi sam predsednik naše države izrazil začudenje nad tem dejstvom. Kljub temu, da je bil načeloma za dogovor, pa ni dal dokončnega pritrdila srbski strani za pričetek "menjave" regij, kjer bi Hrvaška prevzela Prekmurje in morebiti tudi omogočila sama sebi napredovanje proti Avstriji. Nedvomno je akcija, kjer bomo prepustili Prekmurje našim glavnim nasprotnikom, nož v hrbet sočlanicam Srbije na severu ter Slovaški, kot proONE usmerjeni državi. Četudi preziram načine okupatorjev Avstrije, kako si podredijo države zaradi lastne koristi, pa sem odločno proti posredovanju Hrvatov v tej regiji eRepublika. To bi seveda tudi ogrozilo Poljsko zasedbo Nemčije ter morebiti s precejšnjim tankanjem, v mislih imam predvsem Romperja, tudi njihovo neodvisnost oz. lastno celovitost. Vendar pa precej dvomim, da bi Slovenci čutili kakšno simpatijo proti Poljski sodeč po njihovih akcijah in diplomatskih notah proti nam.

Porajajo se tudi vprašanja, kdo je lagal v vidiku tega, da je bil dogovor že sprejet, pa četudi naš predsednik ni dokončno potrdil predloga medsebojnih balkanskih nasprotnic. Odgovor je precej preprost, lagali so vsi tako hrvaški, srbski kot slovenski predstavniki. Slovenija je bila v diplomatskih pogovorih preprosto rečeno premalo odločna. Z našimi milimi zahtevami so Srbi dobili odraz, da se povsem strinjamo z njihovim predlogom, pa četudi je Smooth podal pritrdilni mogoče in ne da. Bistroumni nesmisel z mojega vidika. Iz tega vidika je možno opaziti moč naše diplomacije napram srbski. Četudi dogovor ne ustreza nam, smo se v imenu dobrih odnosov pripravljeni odpovedati lastnemu dobru. Srbi do sedaj niso naredili praktično nič, da bi prisili ostale sočlanice da sprejmejo slovenski vstop v ONE, torej si porajam vprašanja zakaj se vedno prilagajamo zahtevam drugim!

Na drugi strani je Hrvaška, ki je že po tradiciji nediplomatska in rada goji sovražne odnose proti Srbiji preprosto povedano zaradi kljubovanja svoji večni nasprotnici, pa naj bodo ti razlogi še toliko smiselni ali nesmiselni. Vedno so imeli željo po bojevanju s svojimi sosedi po večini s Srbi in Slovenci, katerih pa so se po večih vpadih in številnih suverenih zmagah počasi začeli dolgočasiti, ne predstavljamo neke prepreke za hrvaške cilje, ampak jih Srbija zaradi medsebojnega nacionalizma. Problem balkanskega dueta je viden v egocentričnem odnosu, kjer jih zanima le lasten interes. Najbolj opazen podatek, ki bode v oči je, da bodo naši zavezniki po dogovoru prejeli dobro večino bosanskega ozemlja in jim tako prepustili le eno izmed štirih regij. Hrvati so se pa med tem po prigovarjanju Srbov odločili za najem Prekmurje, ta seveda ni bil sprejet s strani množičnega občinstva v Sloveniji, ampak izključno na strani političnega vrha.

Krivda za laganje je torej na vseh treh straneh. Slovenija ni podala odločne zahteve ali si želi oz. ali je proti dogovoru in Srbi ter Hrvati so pogosto poznani, da si interpretirajo stvari po svoje. Hrvaška ter Srbija sta glavna krivca že iz vidika egoizma ter izpolnjevanja le lastnih interesov, kjer sta državi kot sta Slovenija in Bosna tretirani kot drugorazredni. Tukaj se bi rad vprašal, ali lahko sodeč po takih odnosih Srbijo zares imenujemo za zaveznika iz političnega vidika in ne populacijske naklonjenosti Srbov proti nam? Naša ozemlja so dobesedno prodali Hrvatom v zameno, da so se rešili svoje nadloge in pri tem globoko profitirali v smislu Bosne.

Neradi si priznamo, da Slovenija v danih okoliščinah pravega zaveznika preprosto rečeno nima. Vse izmed velesil narekujejo svoje pogoje in tega se moramo zavedati. Četudi je to igra, nikakor ne moremo reči, da poznajo čast ali hrabrost pri branjenju interesov svojih zaveznikov. Če je to zavezništvo, ki mu pravimo ONE, sem odločno proti pridružitvi le-temu. Slovenija na globalnem nivoju žal ne igra ključne vloge in to je še kako opazno pri omenjenih dogovorih. Naša diplomacija je sramotno popustljiva ter pusti Srbom "pridobiti" karkoli zahtevajo od naše strani.

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly