Join the new world

Pozdravljeni kolegi in 2 kolegici v stranki NeS in vsi tisti zdolgočaseni erepubličani kateri v soboto popoldne in nedeljo dopoldne nimate drugega dela kot da berete erep cajtnge. Jutri bo nastopil dan ko bomo lahko skupaj izvolili mene za bodočega precednika stranke katera je najmanjša po številu a najdaljša po centimetrih...

Stranka potrebuje poživitev in to jaz defenitivno sem. Prva stvar katere se bom lotil je lobiranje pri zlobnih adminih na forumu erepublik.si in nam bom poizkušal izboriti svoj prostor pod soncem, v katerem se bomo pogovarjali, koga podpiramo, komu zamerimo in s kom se bomo skregali ko cigani.

Na kratko nekaj o meni...

Za igro sem izvedel v spletni igri "Footstar" kjer sem trenutno prvi napadalec slovenske reprezentance, alfa in omega slovenske lige, Francesco Totti tega sveta.

Erepubliku sem se pridružil v Avgustu davnega leta 2008 v katerem se je naša mala državica komaj postavljala na noge. Že so bile prisotne zamere in kreg. V Avstriji je še vedno obstajala slovenska stranka in bilo je kar nekaj vabil naj zapustimo slovenijo in se preselimo in delujemo pri jodlnih. No kakorkoli plača je bila švoh ampak sčasoma sem prilezel na 4 tolarčke/dan.
O kakšni vojni ni bilo ne duha ne sluha ko pa je končno prišla, nisem imel pojma kako se tepeš + bilo je veliko govora da je bilo potrebno kupiti orožje in 2 karti za kar pa ni bilo denarja. Po kakšnem mesecu igranja sem se vrgel v politične vode in do neke mere uspel nekaj iztržiti.

Takrat dokaj nesposobenmu vodji stranke Racmanu Jaki sem z lobiranjem prevzel stolček in s pomočjo Zbla-ja 1 mandat vodil stranko (bivšo toplovodarsko stranko katera je postala nacionalistična sem spremenil v skinom in roza fantkom prijazno). Kljub temu da smo bili najmanjša stranka smo prišli v kongres, kjer sem bil edini predstavnik in za kar sem si prislužil 1 medaljo na katero danes nisem čisto nič ponosen ampak 5 golda je blo pa dobrodošlega.

Sledilo je monotono klikanje in nabijanje, ideje o ustanavljanju podjetja so se pojavljale vsak dan vendar s prijatelji nikakor nismo našli kapitala da bi odprli nekaj kar bi bila danes prava korporacija. Škoda, ker če bi ga bi bil danes po iskušnjah ob boku predsednikom tako pa sem utonil v sivino.

Prva era je trajala dokler ni prišel zlobni V1 in zoprna vprašanja ob vsakem kliku. Na tej točki mi je za špil po domače povedano začelo dol mahat in sem odšel... za leto in pol. Ko so nas zlobni zlobni hrvati okupirali sem se ponovno angažiral in začel trnovo pot do ponovnega stolčka v kongresu mesec nazaj. S seboj sem pripeljal tudi kakih 15 igralcev, a jih je na žalost vsaj 10 odnesel V2.

Tako tu stojim danes, optimističen in politično navdahnjen potencialni predsednik stranke, nasprotnik včerajšne poroke in občasno zateženi sogovornik, navijač Francesca Tottija , vaše upanje v boljši jutri!


Nestrinjanje/strinjanje s kandidaturo zapišite v komentarje (not you fučka).

E: ponatis je bil potreben, ker se zaradi buga ne da editirat, naredil pa sem banalno napako