Kva bi ti delu bejbi

Day 2,306, 01:50 Published in Slovenia Slovenia by skofjaloka

Sem bil na sprehodu včerej, s familjo. Ob Sori. Žena je šla nekam naprej regrat nabirat, jz sem pa s poboma prštimu plac ob vod, kjer bomo donc veje kuril…pač piromani pa to.

Pol ko smo končal našo zabavo in plezal nazaj iz kanjončka, ven na travenk, sej pa zgodl. Nejprej zagledam ene krasne noge…oblečeno v sivo-bele oprijete bombažne legice, ki grejo par metrov stran po potki….potujem naprej gor s pogledom…vidim da noge nosjo eno fajn sočno žemlco, ki se kr vid mav skoz legice…une dve mini izboklince in zareza vmes…o, kaj bi ti delu bejbi….in potujem še naprej gor….kak lep obraz in očke…sam jebenti…toj spet preklet mlado…

Videm torej pupico, ki mašira s svojo kolegico in zlatim prinašalcem…zviz mimo mene, ne da bi obrnila sploh pogled….klinc…zgleda sem bil prestara roba zanjo…ah jebatga….spočijmo še malo pogled in si jo oglejmo od uzadi…si mislem….o nebesa na zemlji, kaka ritka…une legice sta tista hlebčka bolj razkrivala kot pokrivala…..levo, desno, levo desno -nežno migata, da hodim zadaj kot kak zombi….in razmišljam, kok fajn bi blo zagrizt v njiju….se spustim s pogledom še mal dol…do roza/belih superg in nazaj gor….do hlebčkov ki še kar hipnotizirata…ah punci….kam tako hitita…potujem naprej po hrbtu, do spetih las….ravno ko hočem spet potovati navzdol….se punca obrne…najine oči so se v hipu ujele……a veš un filing….kot da bi stekla elektirka…in te zruka znotri in zuni….in sploh ne morš umaknt pogleda…..in ona isto ne…..in ta stik traja…sekundo, dve, tri…. In pol oba umakneva pogled….kao pogledaš mal ukol….prot vod…al kamorkol že…in pol spet pogledaš njo….in ona se isto spet obrne…in spet elektrika….in grejo punci …in kuža dalje….mal počasnej sicer….se ustavjo….kao naklučno….in se pol slikajo s telefonom….samo zato, da smo spet bližje….en sine mi je že odletu bogvekam, drugega še držim za roko, ko grem počasi mimo njiju, ko spet pustiva elektriki da steče skozi najine oči….grem dalje…..se tokrat ne ozrem….ipak je žena že v vidnem polju…

Čutem turbolence nekje znotraj….metuljček, dva sta poletela- te so mi itak najljubši – nedolžni, ki ti polepšajo dan in odletijo bogvekam….ker te osebe več nikdar ne vidiš…skratka…kmal sem pr žen, vsi tri froc zraven…mečemo mal kamne u vodo…se ozrem prot pupama….valda me kraljica današnjega popoldneva opazuje….in ko pridejo v našo bližino se pupi spet ustavjo in igrajo s psom….samo zato, da si z malo nimfico še dvakrat pustiva pobožati dušo, preden odidemo vsak v svojo smer….nekje v daljavi slišim ženo govorit bolj samo pr seb »kva sta se zdej te dve lih tle mogle ustavt«, jz pa si mislem….seveda sta se mogle, pomlad je…škoda samo za objem in poljub, ki ga nikoli ne bo… čofnem ženo po rit in gremo novim zmagam naproti.