Jaz sem borec

Day 1,056, 11:30 Published in Slovenia Slovenia by skofjaloka

Gruntam dab se mal oglasu...lih tko, da vam povem, da sem še E-živ.
...
Kaj vam lahk v tem trenutku še povem? Da sem razočaran, da pa ne bom odnehal. Zarad folka, ki sem ga tu spoznal in zaradi upanja, da je tudi neumnost (ne bom rekel koga) vseeno omejena.
...
Pa vidim, da v obupu nisem sam. Pač je par frakcij....Eni odhajajo za vedno, eni se že pol leta poslavljajo (upam, da se bodo še vsaj pol leta), eni kujejo takšne ali drugačne guerilla akcije z namenom izkazovanja nezadovoljstva s trenutnim konceptom igre, pa najde se tud še vedno folk, ki se klofa na smrt ob vsaki sproženi bitki, eni so postal dejanski dvoklikaši, drugi dvoklikaši v teoriji (še vedno berejo cajtnge in v isajderjih iščejo luč na koncu predora), eni pa...kaj pa vem...še vedno precej časa prebijemo z erepubliko v agoniji in upanju, da slabše pač ne more biti... da bo šlo odslej vseeno počasi na bolje.
...
V bistvu človk včasih težko ostane ravnodušen...lihkar sem vidu tale shout od igralca Svetinje: »Hvala vsem ki ste pomagali, da sem zaslužil čez 200 EUR, hvala lepa.
Adijo za vedno«. Zaslužil jih je seveda s tem, da je zlorabil zaupanje veliko igralcev, češ naj mu pošljejo gold in jim ga pošlje nazaj po tednu dni z obrestmi... Pisal je tudi meni, a mu nisem nasedel, mnogi pa so – vse kar so imeli, so mu dali, v upanju, da zaslužijo kak gold, dva... Poznam dva, ki sta mu nasedla in sta prenehala z erepublikom, ko sta spoznala svojo zmoto. Sej ne smem povedat, kar si mislim, ker so kletvice prepovedane, rečem lahko samo: boga žena, ki ga bo omožila in bogi njegovi otroci, ki ljubezni očetovske ne bodo deležni.
...
Če se vrnem k vsakodnevnim spremembam koncepta igre...Ne vem, kaj naj vam svetujem, katero pot uberite...ali srbsko protestno, ali dvoklikersko ali katero tretjo. Včasih se mi res zdi, da smo del sociološkega eksperimenta, ko nas testirajo, koliko bedarij lahko prenesemo. In igro jemljem kot tako. Svoj test vzdržljivosti. Vztrajam, ker nisem šibak.
...
Vztrajam ker nočem priznati poraza phoenixa, čeravno spodbujenega s plitvejšimi žepi, vztrajam, ker nočem, da mi bo zadnji spomin na erepublik proslavljanje romunov ob »zasluženi zmagi« ali pa ponosno dvignjena hrvaška zastava na Prekmurskih ravnicah. Ne odneham, ko je kriza. Jaz sem borec.
...
Kaj pa ti? Rad stisneš rep med noge?